Niti tuje sile niti afganistanska vojska niso mogle zagotoviti varnosti, zato se je skoraj 1.600 delegatov na tradicionalni plemenski skupščini strinjalo, da je džirga zadnja priložnost za mir. "Najpomembnejša točka med predlogi (afganistanskega) predsednika Hamida Karzaja je bila, da bo to zadnja džigra in da če ne moremo miru odpreti okna, potem ne moremo vstopiti skozi glavna vrata," je sporočil Kijamudin Kašaf, namestnik predsedujočega konferenci.

Talibani mirovno džirgo zavračajo
Talibani mirovno džirgo zavračajo kot lažni proces sprave, ki ga podpirajo Karzajevi privrženci. Ostajajo tudi pri svoji zahtevi, da se bodo pogajali šele, ko bodo Afganistan zapustili tuji vojaki. Svoje nasprotovanje so talibani jasno pokazali z raketnimi in samomorilskimi napadi, ki so v sredo spremljali odprtje džirge. Nihče izmed udeležencev džigre ni bil ranjen, talibani pa so dokazali, da lahko napadejo kogar koli kadar koli. Upor talibanov je najintenzivnejši od leta 2001, ko so jih ameriške sile po terorističnem napadu 11. septembra 2001 vrgli z oblasti. Kljub na tisoče dodatnih vojakov, ki so jih v Afganistan poslale ZDA, so talibani v zadnjih mesecih izvedli niz odmevnih napadov po vsej državi.

Sprava s talibani pravi način?
"Vsi smo se strinjali, da so naše težave prišle do točke, ko lahko zagotovo rečemo, da niti tuje sile niti naša vojska ne morejo prinesti miru in varnosti v Afganistan," je dejal Kašaf. Čas, ko se bodo tuje sile napovedano umaknile iz Afganistana, se počasi, a nezadržno približuje, zato je Karzaj predlagal mirovni načrt, ki predvideva, da bi manj pomembnim in zmernejšim upornikom ponudili amnestijo in druge spodbude, če se odpovejo oboroženemu boju, talibanskim voditeljem pa azil v muslimanskih državah ter umik njihovih imen z ZN-ove črne liste. Na tej listi je 137 ljudi, povezanih s talibani, in 258 ljudi, povezanih z Al Kaido, ki so jim bila z uvrstitvijo na seznam prepovedana potovanja v tujino in zamrznjeno premoženje.

Karzaj se je marca sešel z voditelji skupine Hizb-i-Islami, ki je povezana s talibani. Skupina zagovarja stališče, da bi bilo treba v pogovore o prihodnosti države vključiti tudi samega voditelja talibanov, mulo Mohameda Omarja, če bi sprejel afganistansko ustavo in se odpovedal sodelovanju s teroristično mrežo Al Kaida.

Sprava le z zmernimi ali vsemi talibani?
Delegati podpirajo mirovni načrt, a se med drugim razhajajo pri vprašanju, ali bi se morala vlada v Kabulu pogajati neposredno s talibanskimi voditelji. Številni delegati so prepričani, da bi se morali osrediniti na talibanske voditelje in ne manj pomembne bojevnike. Menijo, da bi njihov umik s črne liste in izpustitev zapornikov ustvarila vzdušje zaupanja med mirovnimi pogajanji in omilila sovražnosti med stranema. Nekateri menijo, da bi morale ZDA umakniti nagrade, ki so jih razpisale za ujetje nekaterih talibanskih voditeljev. Na "glavo" voditelja talibanov, Omarja, je razpisana nagrada pet milijonov dolarjev.

Džirga se bo končala v petek, ko bodo verski, plemenski, pokrajinski in drugi voditelji sprejeli skupno izjavo.