Svetišče Jasukuni je posvečeno čaščenju 2,5 milijona umrlih Japoncev iz obdobij vojn. Med njimi je tudi 14 vojnih zločincev iz 2. svetovne vojne, na primer Hideki Tojo, vojni ministrski predsednik.

Ostri odzivi iz Pekinga in Seula
Koizumi je z večkratnimi molitvami v tem svetišču razjezil Kitajsko in Južno Korejo, ki sta bili v preteklosti žrtvi japonskega militarizma in ekspanzionizma. Najvišji državniški obisk svetišča, kjer Japonci slavijo vojne zločince, zato toliko bolj prizadene čustva vseh kitajskih in korejskih vojnih žrtev. Olje na ogenj pa je prilila izbira datuma: 15. avgusta je obletnica japonskega poraza v 2. svetovni vojni in čas, ko Južna Koreja praznuje dan osvoboditve izpod japonske kolonialne vladavine.

Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da Koizumi s tem dejanjem ne izgublja ugleda samo v tujini, ampak tudi doma. Še ostrejši odzivi prihajajo iz Seula: Koizumi je pokazal popolno nespoštovanje do korejskega ljudstva, so poudarili korejski diplomati.

Nasprotja v japonski družbi
Razdeljena je tudi japonska družba. Privrženci desnice so njegov obisk bučno pozdravili in se mu zahvaljevali za to odločitev. V Tokiu pa se je na drugi strani zbralo več kot tisoč ljudi, ki so protestirali proti Koizumijevemu obisku in v spomin žrtvam japonskega militarizma prižigali sveče. Napetosti so bile tako ostre, da je Koizumijev obisk svetišča moralo spremljati več sto policistov ob podpori helikopterjev.

Koizumi je svoj obisk svetišča pojasnil z besedami, da je Jasukuni obiskal zaradi poklona umrlim med vojno in da noče poveličevati japonske militaristične preteklosti. Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da več kot polovica Japoncev noče, da njihov premier obiskuje Jasukuni.