Kolera je na Haitiju zahtevala že več kot 1.000 življenj, razširila pa se je tudi v Dominikansko republiko. Foto: EPA
Kolera je na Haitiju zahtevala že več kot 1.000 življenj, razširila pa se je tudi v Dominikansko republiko. Foto: EPA
Port-au-Prince
Ulice Port-au-Princea nadzorujejo tuji vojaki, ki jih Haitijci krivijo, da so v državo prinesli kolero. Foto: EPA

Kot so sporočili z dominikanskega ministrstva za zdravje, naj bi bil pacient priseljenec s Haitija, ki se je pred kratkim vrnil iz svoje domovine. "32-letni gradbeni delavec s Haitija je v izolaciji v mestu Higuey na vzhodu države," je povedal minister za zdravje Bautista Rojas.

Dominikanska republika, prav tako kot Haiti, do letos ni zaznala primera kolere v več kot sto letih. Dominikanske oblasti so takoj povečale nadzor na vseh mejnih prehodih in uvedle posebne zdravstvene preglede za vse, ki prečkajo mejo med Haitijem in Dominikansko republiko, da bi tako preprečile širitev kolere.

Na Haitiju je zaradi kolere umrlo že 1.034 ljudi, več kot 16.799 ljudi so hospitalizirali, bolezen pa se kljub prizadevanjem za njeno zajezitev po vsej državi širi izjemno hitro.

Bolnikov preveč, zmogljivosti premalo
Organizacija Zdravniki brez meja (Medecins Sans Frontieres) je sporočila, da njihovi centri v prestolnici Port-au-Prince ne zmorejo oskrbeti vseh bolnikov. "Če se bo širjenje kolere nadaljevalo tako hitro, bomo morali sprejeti drastične ukrepe, da bomo lahko oskrbeli vse ljudi," je povedal vodja misije na Haitiju Stefano Zannini. "Vidim, da se lahko razmere poslabšajo tako zelo, da bodo bolniki na zdravljenje čakali na cestah," je še dodal Zannini.

Epidemija kolere je na Haitiju povzročila strah in jezo, saj se država že tako spopada s katastrofalnimi posledicami potresa, ki je državo prizadel januarja letos in je zahteval 230.000 življenj. Ljudje v prestolnici še vedno živijo v šotorih, infrastruktura v mestu pa je še vedno izjemno slaba.

Spopadi med Haitijci in mirovnimi silami se nadaljujejo
V ponedeljek so se v mestu Cap Haitien na severu države vneli spopadi med protestniki in mirovnimi silami Združenih narodov, saj so nekateri Haitijci prepričani, da so nepalski vojaki, ki delujejo v misiji ZN-a tisti, ki so v državo prinesli kolero. Demonstranti so zabarikadirali več cest in zažigali vozila, njihova jeza pa je bila usmerjena tudi proti vladi. Očitajo ji, da je ljudi prepustila žalostni usodi. V spopadih sta umrla dva človeka, več kot 20 pa je bilo ranjenih.

Haitijski predsednik Rene Preval je sprte strani pozval, naj pomirijo svoje strasti. "Nered in nestabilnost v tako hudih časih še nikoli niso prinesli rešitev državi," je povedal Preval in dodal, da streli, metanje steklenic, barikade in goreče gume ne bodo pomagali pri izkoreninjenu kolere. "Ravno nasprotno, zaradi nemirov bolniki ne bodo deležni ustreznega zdravljenja," je še dodal Preval. Predsednik je ob tem nekatere skupine v državi obtožil, da izkoriščajo epidemijo kolere za proteste proti vladi in misiji Združenih narodov pred predsedniškimi volitvami, ki so napovedane za 29. november.

Človekoljubni delavci pozivajo k ustavitvi nasilja
Združeni narodi so zanikali obtožbe, da naj bi bili nepalski pripadniki misije tisti, ki so v državo prinesli kolero, vse mednarodne organizacije pa so sprte strani pozvale, naj ustavijo spopade, ki so zajeli sever države. V sporočilu za javnost so zapisali, da jim nemiri onemogočajo, da bi prišli do žrtev kolere na območju, ter da so na območju spopadov prekinili oskrbo s čisto vodo in s sanitarnimi potrebščinami. Zaradi nemirov so na letališču v Cap Haitienu odpovedali vse polete.