"Nič jim ne bomo dali, dokler ne dosežemo končnega sporazuma," je bil oster NE predsednika Santosa in s tem zavrnil možnost vsaj začasnega miru v tej nemirni južnoameriški državi. Marksistično-leninistična gverilska organizacija Farc se v Kolumbiji že 48 let bori za vzpostavitev socialistične države.

Napovedana polletna pogajanja
Uporniki in vlada so se pred tedni dogovorili, da bodo po desetletju spopadov le začeli nova pogajanja o trajnem miru. 5. oktobra se bosta strani sešli v Oslu, saj je bila Norveška glavni posrednik. Nato se bodo pogovori preselili v Havano, kjer naj bi nato kar pol leta usklajevali mirovni sporazum, ki ga bodo predvidoma podpisali v Kolumbiji.

Pred 10 leti preoblikovanje za nadaljnji boj
Farc je zdaj ponudil premirje, ki bi začelo veljati z začetkom pogajanj, kar pa kolumbijska vlada odločno zavrača. "Brez sporazuma ne bo nobenega premirja," je jasno sporočilo Santosa, ki ob tem opozarja na dogodke pred 10 leti, ko sta se strani nazadnje pogovarjali o končanju polstoletnega konflikta.

Med pogajanji je veljalo premirje, dogovora ni bilo, vmes pa se je Farc preoblikoval, močno okrepil in dobro oborožil, zaradi česar se je bil sposoben znova spustiti v krvavo gverilsko vojno.

Štiri leta uporniških porazov
Po letu 2008, ko je Farc obvladoval že skoraj tretjino države, je Kolumbija s pomočjo ZDA močno okrepila vojaški pritisk in zadala upornikom več porazov, ubiti so bili številni poveljniki. Spremembe so tudi znotraj Farca, ki se je odpovedal vzpostavitvi revolucionarne države, odpovedali so se ugrabitvam kot delu boja in počasi izpustili vse ugrabljence. Vseeno ostaja trgovina z drogo oz. davek na pridelek, predelavo in izvoz kokaina, ki ga Farc zaračunava mamilarskim kartelom, glavni vir prihodka upornikov.

Vojaške operacije se kljub napovedi pogajanj nadaljujejo, prav v četrtek naj bi v zračnem napadu ubili enega izmed poveljnikov Farca.

Zemljo za kmete, odškodnine za žrtve
Eden vodilnih poveljnikov Farca Mauricio Jaramillo je napovedal, da so uporniki povsem predani pogovorom in procesu, za katerega upajo, da se bo končal z razorožitvijo in demobilizacijo sil. Farc pričakuje od vlade predvsem agrarno reformo, ki bi kmetom brez zemlje prinesla lastništvo, in odškodnine za žrtve vojne.