Sodišče je namreč izključilo argumente in zemljevide, ki sta jih predložili državi, ter poiskalo kompromisno rešitev z mejno črto na območju Črnega morja, ki je enako oddaljena od obal obeh držav.
Sporno območje je bogato nahajališče plina in nafte, zaradi česar sta se državi tudi zapletli v spor. Romunija je nato primer leta 2004 predložila ICJ. Za ta korak se je odločila potem, ko so propadla šest let trajajoča pogajanja o morski meji, ki je bila desetletja vzrok za napetosti med državama.
Sodišče je septembra lani zaslišalo predstavnike obeh strani in se osredotočilo predvsem nad glavni kamen spotike - nadzor nad ključnim, 12.400 kilometrov širokim območjem v okolici ukrajinskega Kačjega otoka, kjer naj bi bila nakopičena velika količina naravnih bogastev. Sam Kačji otok je bil do leta 1948 romunski, nato pa je pripadel tedanji Sovjetski zvezi. Ta je na otoku vzpostavila vojaško bazo, po razpadu SZ-ja pa je otok prešel v roke Ukrajine.
Romunija proti Kijevu
Kijev je v zadnjih letih načrtoval, da bi okrog Kačjega otoka razglasil izključno ekonomsko cono. Na območju naj bi se po izračunih romunskih strokovnjakov nahajalo vsaj 100 milijard kubičnih metrov plina. Romunske oblasti so odločno nasprotovale prizadevanjem Kijeva, da bi spremenil pravni status otoka tako, da ga je predstavljal kot otok, ki uživa "svoje lastno ekonomsko življenje" in tako tudi pravico do izključne ekonomske cone. Romunija je otok na drugi strani namreč opisala kot skalo brez vodnega vira ali vegetacije.
Kako do odločitve?
Sodišče je mejo določilo po metodi enake oddaljenosti od bližnjih obal obeh držav. Najprej je začrtalo obale Romunije in Ukrajine in del Črnega morja, ki zadevajo spor. Poiskalo je tudi izhodiščno točko meje, pri čemer je bila sporna meja okoli bližnjih otokov. Rešitev je sodišče našlo v enem izmed prejšnjih sporazumov med Romunijo in Ukrajino, pa tudi v pogodbi ned Romunijo in nekdanjo SZ iz leta 1949.
Ko je nato zarisalo mejo do točke, kjer se ta sreča z mejami tretjih držav, je izid tudi preverilo. Upoštevalo je dodatne okoliščine kot so, morebitno nesorazmerje v dolžini obale, zaprto naravo Črnega morja, dosedanje aktivnosti obeh držav na tem območju - na primer koncesije za črpanje nafte in plina, ribiške dejavnosti, nadzor pomorskih patrulj. Proučilo je tudi nekatere varnostne pomisleke vpletenih držav, a presodilo, da nobena od teh okoliščin ni dovolj utemeljen razlog za prilagoditev meje po načelu enake oddaljenosti od obale.
"Moder kompromis"
V sodnem senatu ni bilo sodnika, ki bi bil državljan katere od vpletenih držav. Obe strani sta si lahko izbrali po enega ad hoc sodnika, ki je sodeloval pri odločanju. Sodba haaškega meddržavnega sodišča pa je bila sprejeta soglasno, ter je dokončna in zavezujoča, torej se nanjo ni mogoče pritožiti.
Kako bo območje po današnji odločitvi ICJ-ja razdeljeno med obe državi, za zdaj ni povsem jasno. Romunija trdi, da ji na podlagi razsodbe pripada 79 odstotkov spornega območja. Medtem je na drugi strani namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Oleksandr Kupčišin poudaril, da sta z razsodbo zadovoljni obe strani, in jo označil kot "moder kompromis".
K. S.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje