Leta 2010 je bilo število sklenjenih zakonov na Hrvaškem najmanjše, od kar vodijo statistike - še celo v vojnih letih je bilo porok več. A po prvih ocenah Državnega zavoda za statistiko, je leta 2011 število porok še dodatno upadlo, in sicer prvič pod 20.000. Končne in popolne podatke bodo objavili junija, a gibanje je jasno: vse manj mladih stopa v zakon.

Istočasno pa se dviga število ločitev. Po prvih podatkih, ki jih navaja Jutarnji list, se je lani na Hrvaškem ločilo kar 5.563 parov, kar je največ, odkar obstaja samostojna Hrvaška. Zaradi tega je tudi razmerje med sklenjenimi in razvezanimi zakoni najslabše do zdaj. Glede na to, da je bilo lani le 19.893 porok, razpade skoraj vsak tretji zakon. Še leta 2008 je razpadel vsak peti zakon.

Za primerjavo: v Sloveniji je število ločitev v zadnjih letih precej stalno, pač pa je število porok močno upadlo in smo danes na samem dnu držav članic EU-ja. Razpade več kot samo vsak tretji zakon.

Ena izmed posledic vse redkejšega sklepanja zakonskih zvez na Hrvaškem pa je tudi vse manjše število rojstev. Tam se namreč še vedno 90 odstotkov otrok rojeva v zakonski zvezi (za primerjavo: v Sloveniji le 47 odstotkov), saj se mnogi dolgoletni zunajzakonski partnerji ob zanositvi poročijo. Ob tradicionalnih razlogih jih na tako odločitev navede tudi hrvaški zakonski sistem, ki samo deklarativno izenačuje zakonsko in zunajzakonsko skupnost. Staršem, ki so v zakonski zvezi, je v praksi namreč precej lažje opraviti vso birokracijo okoli novorojenčka kot staršem v zunajzakonski skupnosti.
Samo še padci
Potem ko je od leta 2003 dalje, ko je zaradi znižanja nadomestil za porodniški dopust za drugih šest mesecev dopusta število rojstev padlo na najnižjo točko, je to nato vztrajno rastlo in leta 2009 doseglo vrhunec s 44.577 novorojenčki. A število je med kriznim letom 2010 ponovno začelo padati in leta 2011 naj bi se rodilo le nekaj prek 41.000 otrok.

"To gibanje bo vse slabše in slabše. Ekonomska kriza ga je samo še pospešila in okrepila, a tako bi bilo tudi brez nje. Zgodile so se velike spremembe, depopulacija traja že več kot 20 let, saj je od leta 1991 na Hrvaškem umrlo 165.000 ljudi več, kot se jih je rodilo," pravi dr. Anđelko Akrap, demograf s Katedre za demografijo zagrebške Ekonomske fakultete.

"Starostna skupina žensk med 20. in 39. letom starosti, torej žensk, ki rojevajo, se je v samo petih letih zmanjšala za 3 odstotke! Vse dokler ne oblikujemo dolgoročne demografske politike, o kateri bomo imeli politični konsenz, se trend ne bo spreminjal. Potrebujemo konsenz, kot smo ga imeli o vstopu Hrvaške v EU. Ampak, verjemite mi, to vprašanje je mnogo pomembnejše. To je vprašanje našega gospodarskega obstanka."
"Klima za starševstvo je trenutno neugodna. Dokler ne uredimo položaj zaposlenih mladih žensk in ne osmislimo stanovanjske politike, ki bi omogočila reševanje stanovanjskega vprašanja mladih s povprečno plačo, ne moremo pričakovati nobenega napredka," zaključuje dr. Akrap.