Triletni spopad, v katerem sta Severno Korejo podpirali Kitajska in Sovjetska zveza, Južno Korejo pa ZN oz. ZDA, je zahteval najmanj 2,5 milijona življenj. Končal se je brez mirovne pogodbe, zaradi česar vojna še vedno visi nad sosedama.
Neposredni povod za vojno je bil propad japonskega imperija oz. konec druge svetovne vojne. Koreji je od leta 1910 vladala Japonska, po njeni predaji po drugi svetovni vojni pa so si jo po 38. vzporedniku razdelile Sovjetska zveza, ki je zasedla severni del, in ZDA, ki so zasedle jug.

ZN oblikoval sile pod ZDA
Prizadevanja, da bi po vsem Korejskem polotoku izvedli volitve, so propadla. Avgusta 1948 so na jugu ustanovili Republiko Korejo (Južna Koreja), mesec dni pozneje pa so na severu polotoka ustanovili svojo komunistično Demokratično republiko Korejo (Severna Koreja). 38. vzporednik, ki naj bi bil le administrativna ločnica, je dejansko postal meja.

Ob njej so se že kmalu začeli manjši spopadi, nato pa je Severna Koreja pod vodstvom Kim Il Sunga ter ob podpori Kitajske in Sovjetske zveze 25. junija 1950 vdrla na jug in sprožila vojno. Varnostni svet ZN-a - Sovjetska zveza je njegovo delo takrat bojkotirala zaradi priznavanja vlade na Tajvanu kot legitimne kitajske vlade - se je odločil oblikovati sile pod ameriškim poveljstvom z nalogo ustaviti Severne Korejce.

Še žive napetosti
Julija 1951 so se začela pogajanja o prekinitvi ognja, ki so se vlekla celi dve leti, spopadi pa so se medtem nadaljevali. 27. julija 1953 je bila v Panmundžomu končno sklenjena prekinitev ognja, ki so jo podpisali predstavnika ZN-a in Kitajske ter severnokorejski vodja Kim, ne pa tudi predstavnik Južne Koreje. Prekinitvi ognja ni nikoli sledila mirovna pogodba, tako da Severna in Južna Koreja tehnično ostajata v vojni.
Napetosti iz hladne vojne so na Korejskem polotoku tudi po padcu Berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze še kako žive. Seul ves čas skrbi sporni severnokorejski jedrski program, poleg tega pa je pred kratkim severno sosedo obtožil, da je marca potopila ladjo njegove mornarice, pri čemer je umrlo 46 mornarjev. Pjongjang, ki te obtožbe zavrača, je posvaril, da bi lahko povračilni ukrepi za ta incident, ki jih je Seul že napovedal, sprožili vojno.
Dolg Washingtona?
Južna Koreja je tako obletnico danes zaznamovala z resno slovesnostjo, južnokorejski predsednik Li Mjung Bak pa je ob tem Severno Korejo pozval, naj konča "neodgovorne vojaške provokacije in si namesto tega prizadeva za to, da bi 70 milijonov Korejcev živelo skupaj".
V Pjongjangu so medtem v četrtek krivdo za začetek vojne pripisali "provokacijam z juga". Pri tem so ocenili, da jim Washington zaradi 60 let "sovražnosti" in "prelite krvi" dolguje 64.960 milijard dolarjev.