Tri sodbe so v zadnjih dneh močno razburkale hrvaško javnost. Po oprostilnih haaških sodbah za generala Anteja Gotovino in Mladena Markača na drugi stopnji, ki jih ni odkrito pričakoval nihče, je hrvaško sodišče zaradi vojnega dobičkarstva in korupcije nepravnomočno na deset let zapora obsodilo nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja.

Sodba Sanaderju, ki je dolga leta poosebljal HDZ in bil nadrejen Jadranki Kosor, ki ga je leta 2009 po njegovem nenadnem odstopu nepričakovano nasledila kot predsednica vlade, meče slabo luč tudi na stranko HDZ, na račun katere so vrsto let z vseh strani leteli očitki o korupciji.

Kosorjeva, ki jo je njena stranka skoraj izobčila po zadnjih parlamentarnih volitvah, je v Sloveniji znana tudi po tesnem "prijateljstvu" s prav tako nekdanjim predsednikom vlade Borutom Pahorjem, s katerim je v sredo nastopila pred hvaležnim študentskim občinstvom na ljubljanski fakulteti za družbene vede.

S Kosorjevo nam je uspelo opraviti pogovor, ki pa je bil pol krajši kot predvideno, zato nam nekaterih tem ni uspelo nasloviti. Tako smo ostali brez odgovorov na vprašanja o odgovornosti HDZ-ja za porast nacionalistične retorike v hrvaški družbi, o tem, kaj je mislila s predvolilnim izrazom "misliti hrvaško", o poteku pogajanj glede reševanja vprašanja varčevalcev LB-ja, nismo pa izvedeli niti, ali podpira odločitev zagrebškega mestnega sveta o imenovanju ulice po pevcu srbske skupine EKV Milanu Mladenoviću, ki ji je lokalni HDZ nasprotoval.

_____________________________________________

Kakšni občutki vas prevevajo ob sicer še nepravnomočni obsodbi Iva Sanaderja? Po eni strani to potrjuje vašo odločitev za boj proti korupciji, po drugi pa meče temno senco na vašo stranko.
Mislim, da se tukaj ne da in pravzaprav tudi ne sme govoriti o kategoriji čustev. Mi smo politiki. Ivo Sanader je bil premier. Drugo, najpomembnejše dejstvo pa je, da gre za sojenje, ki je končano šele na prvi stopnji, da torej ne gre za končno sodbo. Tukaj moram seveda spoštovati hrvaško ustavo, po kateri je nedolžen vsak, dokler se mu ne dokaže krivda s končno pravnomočno sodbo, ker sem si kot predsednica vlade še kako prizadevala zagotoviti polno neodvisnost pravosodja, to pa pomeni tudi neodvisnost sodišč pri sprejemanju odločitev. Mislim, da bi bil v tem trenutku vsak drug komentar vsaj neprimeren, lahko pa bi se tudi zlorabil na takšen ali drugačen način. Počakajmo konec. Kot predsednica vlade sem si prizadevala dodatno okrepiti ta politični prostor v tem smislu, da politika na nikakršen način ne vpliva na delo državnega tožilstva, policije, sodišč in da boj proti korupciji poteka po načelu ničelne tolerance do kakršne koli oblike korupcije ne glede na ime in priimek ter funkcijo, še posebej pa ne glede na pripadnost stranki ali oblasti.

Ima lahko kljub temu sodba Ivu Sanaderju kakršne koli posledice za vašo stranko?
To ni sodba stranki ...

... v političnem smislu.
To je sodba posamezniku ne glede na to, kako mu je ime. Če govorite o stranki, je pomembno dejstvo, ki ga je treba upoštevati, da je HDZ vodil vlado in državo v času, ko se je začel širši boj proti korupciji.

Kako razumete izjavo Anteja Gotovine po vrnitvi na Hrvaško, da je vojna končana in da se je treba obrniti v prihodnost? Gledate nanjo morda kot na poziv k prenehanju, kot bi rekel novinar Denis Latin, fetišizacije domovinske vojne ali morda kot distanciranje od političnih sil, ki so od lika Gotovine toliko časa imele korist?
On je še enkrat dokazal, da je pravi vojak v najboljšem pomenu te besede. Bil je general zmagovite vojske, bil je poveljnik, sodeloval je v akciji Nevihta in mislim, da je resnično podal izjavo, ki mora biti smerokaz tudi številnim politikom na Hrvaškem.

Nekateri kritiki HDZ-jeve politike jo zadnja leta označujejo za ambivalentno, češ da je evropska za zunanjo in nacionalistična za notranjo uporabo. Kako vi kot dolgoletna premierka, podpredsednica vlade in predsednica stranke komentirate, da po skoraj dvajsetih letih še nihče ni bil obsojen za kakršen koli vojni zločin, storjen v okviru akcije Nevihta oziroma po njej?
To ni res. To preprosto ni res. Državno tožilstvo Republike Hrvaške je vložilo številne prijave, izvedeni so številni postopki, nekateri še trajajo. Lahko govorim o mandatu, ko sem jaz vodila vlado, ko je neodvisno pravosodje vodilo postopke proti nekaj izpostavljenim ljudem, ki so bili predvsem hrvaški branitelji, od gospoda Merčepa do gospoda Brodarca, ki je bil tudi general in je v času trajanja postopka umrl. Lahko bi naštela še veliko drugih.

To so postopki, obsodb pa ni bilo.
Seveda, ker to niso postopki, ki jih je lahko končati. Niti ta niti katera koli druga vlada nanje ne more pritiskati. To bi bil spet pritisk politike: "Končajte ta postopek, aretirajte tistega." To delo opravljajo državno tožilstvo, policija in sodišča. Moja vlada je dodatno okrepila vzvode za doseganje tega cilja, spremenila je vrsto zakonov, s spremembami ustave smo dodatno okrepili neodvisnost tožilstva. To je delo politike. Kako in koliko bodo v katerem koli procesu komu sodili, pa noben politik na Hrvaškem niti kjer koli drugje v svetu, še posebej v Evropski uniji, ne more odločati.

Minilo je že 17 let, obsodb zločinov, ki jih nihče niti ne zanika, pa še ni. To se lahko razume tudi kot nekakšno sporočilo.
Bile so obsodbe, a to vam ni znano. Potekali so procesi ...

... a obsodb za vojne zločine ni bilo.
Vi govorite o nečem drugem. Vi govorite o zvenečih imenih, jaz pa pa vam govorim o nečem drugem. Ponavljam, nobena politika, niti sedanja Zorana Milanovića, ki je levičar, ne more vplivati na to, da se hitreje sodi. Mi lahko ustvarjamo pogoje, da imamo dovolj prostora, dovolj sodišč - žal so v tem trenutku vsa sodišča zasedena -, ampak na to, kako se bo to končalo, proti komu se bodo vodili postopki, pa politika nima vpliva. Mislim, da sem dala kot predsednica vlade glede tega zelo jasna sporočila.