Slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor se bosta sešla natanko leto po njunem lanskem snidenju na Trakoščanu na Hrvaškem. "Ne bi rad postavljal visokih pričakovanj, a uspeh bi seveda bil, če bi Bohinj predstavljal za rešitev Ljubljanske banke to, kar je Trakoščan za rešitev meje," je dejal Pahor.

Kosorjeva je na novinarsko vprašanje, ali obstaja možnost, da bi Slovenija znova blokirala Hrvaško, če jima jutri s Pahorjem ne bo uspelo doseči dogovora glede nekdanje Ljubljanske banke (LB), odgovorila, da za to ni strahu. "Če smo lahko rešili vprašanje meje, bomo tudi to." Znano je tudi stališče slovenske vlade, ki si želi, da bi Nova ljubljanska banka (NLB) znova stopila na hrvaško tržišče. Temu ostro nasprotuje guverner Hrvaške narodne banke Željko Rohatinski.

Vprašanje hrvaških varčevalcev nekdanjega LB-ja "je večstransko vprašanje, ki se v skladu s sporazumom o nasledstvu iz leta 2001 rešuje v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS)", je dejal minister Žbogar.

Od Trakošćana do Bohinja
Pahor je sestanek na hrvaškem dvorcu Trakošćan 31. julija lani, ko sta se s Kosorjevo prvič srečala, označil za dogodek, ko sta "z vladama in parlamentoma dejansko obrnila novo poglavje v odnosih med državama". Iskrico prijateljstva, dotike, poglede, usklajenost oblačenja in Pahorjeve izjave Kosorjevi - "Ogenj med nama ne bo ugasnil" - smo opazili tako mediji kot očitno tudi državljani. Kosorjeva je namreč ob izboljšanju poletne hrvaške sezone - povečal se je tudi obisk slovenskih turistov - velik pomen pripisala prav izboljšanju odnosov med državama na politični ravni.

Pogovori na Trakošćanu so bili takrat uperjeni predvsem v nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU-jem, potem ko so polletna prizadevanja pod okriljem evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna propadla. Pahor je po tem sestanku dejal, da si želi, "da v relativno kratkem času pridejo do dobrih rešitev za Slovenijo in Hrvaško ter s tem tudi za proces širitve EU-ja na Zahodni Balkan".

Ogenj v zasneženi Kranjski Gori
Pol leta pozneje je sledilo snidenje v Kranjski Gori, kjer sta premierja odnose utrjevala ob kaminu in čaju. Takrat sta pregledala tudi odprta vprašanja, ki so zadevala pogajanja med Hrvaško in EU-jem, saj je imela Slovenija zadržke na tri hrvaška pogajanja - ribištvo, okolje ter zunanjo, varnostno in obrambno politiko. Takrat sta se dogovorila tudi o ustanovitvi pobude za konferenco Zahodnega Balkana in za članstvo teh držav v EU-ju.

Rečeno - storjeno. Konferenca na Brdu pri Kranju je sledila 20. marca. Na veliko razočaranje Pahorja se je niso udeležili ne zunanji minister takrat predsedujoče EU-ju Španije Miguel Angel Moratinos, ne predsednik EU-ja Herman Van Rompuy ne srbski predsednik Boris Tadić.

Kljub temu so se konference poleg slovenskega premierja in hrvaške premierke udeležili premierji Bosne in Hercegovine (Nikola Špirić), Albanije (Sali Berisha), Makedonije (Nikola Gruevski), Črne gore (Milo Djukanović) in Kosova (Hashim Thaci). Od predstavnikov EU-ja je na Brdo pri Kranju pripotoval evropski komisar za širitev Štefan Füle, ki pa je odšel že po pol ure.

Čeprav je Pahor konferenco zapustil z dvignjeno glavo, je dejal: "Morate vedeti, da so danes sedeli za mizo predstavniki vlad in držav, ki se med seboj ne priznajo. Rad bi povedal eno stvar, ki je nisem planiral vnaprej. Predsednik vlade BiH-a (op. p. Nikola Špirič) je bil pod veliko presijo, da se konference ne udeleži, saj njegova država formalno ne priznava Kosova. Zato ker je kot politik nase prevzel odgovornost, da da prednost dialogu in ne nekaterim pomislekom, ki so jih imeli voditelji, ki na konferenco niso prišli."

6. junij - referendum o arbitražnem sporazumu
Vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško sicer še ni rešeno. Slovenci smo 6. junija letos izglasovali predlog, da bi mejo rešili z arbitražnim sporazumom. Prav v soboto bo v Sloveniji začel veljati zakon o ratifikaciji sporazuma. To pomeni, da bi si premierja že jutri lahko izmenjala diplomatske note, s čimer bo državi od začetka prihodnjega tedna sporazum tudi zavezoval.