Vučić je obeležje v kraju Donja Gradina obiskal skupaj s predsednikom Republike srbske Miloradom Dodikom in premierko bosanskih Srbov Željko Cvijanović. Jasenovac so vzpostavili ustaši Neodvisne države Hrvaške (NDH) med drugo svetovno vojno, v tem taborišču pa so umrli številni Srbi, Judi in Romi, pa tudi Hrvati in Slovenci. Vsi trije srbski voditelji so se na tem spominskem območju, ki leži na bošnjaški strani Save, zavzeli, da bi bilo treba ugotoviti imena vseh žrtev NDH-ja, saj da do danes to ni bilo narejeno.

"Nikoli več ne bomo dovolili Jasenovca, Jastrebarskega, Jadovne, niti Nevihte. Srbi ne bodo šli več v jame," je poudaril Vučić in dodal, da "Srbi nikomur ne grozijo ter da hočejo mir in najboljše odnose, tudi s tistimi, ki so želeli, da nas ni".

Dodik je dejal, da se je v imenu miru treba spoprijeti s posledicami prejšnjih vojn, "saj imamo le tako možnost, da se nam to ne ponovi". Dodal je še, da je Republika srbska neuničljiva. "Ni manjše države, v katero bi bilo vgrajenih več žrtev," je izjavil in dodal, da svet ne bi smel ignorirati dejstev, ki so se dogajala v Jasenovcu, in molčati o zločinih NDH-ja.

Tudi Vučić je poudaril, da je ravno zaradi tovrstnega molka treba identificirati točna imena vseh ubitih Srbov na ozemlju NDH-ja. "To moramo storiti zaradi povampirjene ustaške ideologije v sodobni Hrvaški, ki se spogleduje z revizijo dejstev, ki jih je zgodovinska znanost že potrdila," je dejal.

"Nadaljevanje politike Velike Srbije"
Na Vučićeve besede se je odzval hrvaški zunanji minister in ocenil, da gre za nadaljevanje politike Velike Srbije iz 90. let, v kateri je Vučić sodeloval tudi osebno. "Spominjamo se, da je gospod Vučić tedaj prišel na Hrvaško, v okupirani del Hrvaške, in leta 1995 izjavil, da Glina in Banija ne bosta nikoli hrvaški, da sta in da bosta ostali srbski ter da bo tamkajšnji narod živel v Veliki Srbiji. To je nadaljevanje takega obnašanja, take politike, kar je za nas nesprejemljivo," je dejal Kovač ob robu spominske slovesnosti v kraju Bilima pri Mostarju, ki je posvečena evropskemu dnevu žrtev vseh totalitarnih režimov.

"Kar smo včeraj slišali od Vučića, je hujskanje njegovega, srbskega naroda proti Hrvatom, proti Hrvaški. To je na neki način nadaljevanje politike iz 90. let, ko je bila Hrvaška napadena, žrtev velikosrbske agresije," je še dejal hrvaški zunanji minister, ki sicer opravlja tekoče posle.

"V tako hujskanje srbskega naroda proti hrvaškemu ne bomo nikoli privolili in zahtevamo od njega, da se končno osvobodi velikosrbskega razmišljanja, da pomaga sebi in svojemu narodu ter da začne živeti evropske vrednote. Da končno začne živeti mirovniško, o čemer govori, a nikakor ne uresniči," je še dodal Kovač v očitno novi epizodi sporov med Srbijo in Hrvaško zaradi dogodkov iz druge svetovne vojne in vojn ob razpadu Jugoslavije.

Jasenovac je bil sicer kompleks petih večjih in treh manjših taborišč, razmetanih v relativni medsebojni bližini v krogu 240 kilometrov ob bregu reke Save. Ustanovljeno je bilo avgusta 1941, delovalo pa je vse do aprila leta 1945. Aprila letos je 70. obletnico konca tega zloglasnega ustaškega taborišča zaznamovala tudi Hrvaška, sicer s precejšnjimi prerekanji, saj so slovesnost zaradi obujanja ustaške ideologije oz. njenega ignoriranja na Hrvaškem številni bojkotirali, med njimi predstavniki glavnih združenj Srbov, Judov in hrvaških antifašistov.

Po hrvaških uradnih virih je bilo v Jasenovcu ubitih več kot 83.000 ljudi, največ Srbov, Judov in Romov, a tudi Hrvatov, nasprotnikov NDH-ja. Ubitih je bilo tudi 266 Slovencev.