Podporo Le Pen, ki je bila obsojena na finančno in zaporno kazen ter prepoved kandidiranja na volitvah, je v kratki objavi na omrežju X med prvimi namenil madžarski premier Viktor Orban, na obsodbo nekdanje vodje stranke RN so se zelo hitro odzvali tudi v Moskvi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Vedno več evropskih prestolnic gre po poti kršenja demokratičnih norm. Ne želimo se vmešavati v notranje zadeve Francije in tega nismo nikoli počeli, toda naše opazovanje evropskih prestolnic kaže, da se v političnem procesu ne bojijo prestopiti meja demokracije," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Le Pen se sicer v francoski javnosti že dalj časa spoprijema z obtožbami, da zagovarja ruska stališča in se zanaša na politično in finančno podporo Moskve.

Na obsodbo se je odzvala tudi administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa. "Izključitev ljudi iz političnega procesa je glede na agresivno in koruptivno uporabo pravnih postopkov, ki se izvajajo proti predsedniku Trumpu tukaj v Združenih državah Amerike, še posebej zaskrbljujoča," je po poročanju AFP povedala tiskovna predstavnica State Departmenta Tammy Bruce.

Kritično se je odzval tudi vodja italijanske skrajno desne Lige, minister za promet in podpredsednik vlade Matteo Salvini.

"Tisti, ki se bojijo sodbe volivcev, pogosto iščejo zagotovilo na sodiščih. V Parizu so obsodili Marine Le Pen in bi jo radi odstranili iz političnega življenja. To je slab film, ki ga je mogoče videti tudi v drugih državah, na primer v Romuniji," je v francoščini zapisal na omrežju X.

Salvini je obsodbo Le Pen v svojem zapisu označil za "vojno napoved Bruslja" v času, ko se predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron "vse bolj strašljivo nagibata k hujskaštvu".

Odzval se je tudi vodja nizozemske skrajno desne Stranke za svobodo (PVV) Geert Wilders. "Pretresla me je neverjetno stroga razsodba proti Le Pen. Podpiram jo, 100-odstotno zaupam vanjo in verjamem, da bo zmagala v pritožbenem postopku in postala naslednja predsednica Francije," je zapisal na omrežju X.

Bardella po obsodbi Le Pen pozval k mirni mobilizaciji

Vodja skrajno desne francoske stranke Nacionalni zbor (RN) Jordan Bardella je pozval k mirni mobilizaciji. Izrazom solidarnosti z obsojenko se je pridružil tudi ameriški milijarder Elon Musk.

"Z našo mirno mobilizacijo jim pokažimo, da je volja ljudstva močnejša," je na omrežju X zapisal Bardella. Obsodbo Le Pen je označil za demokratični škandal in dodal, da se ji s prepovedjo kandidature na prihodnjih predsedniških volitvah želi na vsak način preprečiti prihod v Elizejsko palačo.

Odzval se je tudi najbogatejši človek na svetu Elon Musk, ki meni, da gre pri odločitvi sodišča za zlorabo. "Ko radikalna levica ne more zmagati z demokratičnim glasovanjem, zlorabi pravni sistem, da bi zaprla svoje nasprotnike," je na omrežju X zapisal podpornik in sodelavec skrajno desne ameriške vlade.

Sodni svet opozarja na grožnje sodnikom

Francoski visoki sodni svet je izrazil zaskrbljenost zaradi burnih odzivov na obsodbo Marine Le Pen in sporočil, da bi takšni odzivi lahko postavili pod vprašaj neodvisnost sodstva.

Svet je sporočil, da grožnje sodnikom, vpletenim v primer Le Pen, ki za pet let ne sme kandidirati za javne funkcije, v demokratični družbi niso sprejemljive.

Obsodbo kritizirali tudi v Sloveniji

Obsodbo Le Pen je na omrežju X kritiziral tudi predsednik SDS-a Janez Janša.

"Nismo iz istega političnega tabora kot Marine Le Pen, a kljub temu ostro nasprotujemo uporabi sodstva kot orožja proti političnim tekmecem. To ne meče le slabe luči na vladavino prava, ampak neposredno spodkopava samo bistvo demokracije," je dejal vodja največje opozicijske stranke.

Sorodna novica Marine Le Pen vztraja, da sodba ne pomeni konca njene politične kariere

Stranka SDS je namreč članica Evropske ljudske stranke (EPP), RN pa je del stranke Domoljubi. Evropski poslanec Branko Grims (EPP/SDS) je medtem na omrežju X obsodbo označil kot očitno zlorabo pravosodja za onemogočanje desnih kandidatov na volitvah. Ob tem je še zapisal, da Le Pen "vse ankete napovedujejo zmago na prihodnjih volitvah".

Sodišče je odločilo, da je Le Pen kriva zlorabe evropskih sredstev. Sodišče jo je obsodilo na štiri leta zaporne kazni, od tega dve leti pogojne, 100.000 evrov globe in pet let prepovedi kandidiranja za politične funkcije. Prepoved začne veljati takoj, kar pomeni, da Le Pen leta 2027 najverjetneje ne bo mogla kandidirati za predsednico države, čeprav ima teoretično še možnost pritožbe.