Čeprav je pakt o delitvi Poljske in drugih suverenih evropskih držav tedanji sovjetski parlament leta 1989 obsodil, skuša zdaj Moskva nekako opravičiti okupacijo vzhodne Evrope med 2. svetovno vojno, trdi Guardian.

Pakt sta 23. avgusta leta 1939 podpisala tedanja vodja diplomacij Sovjetske zveze (SZ) in Nemčije, Vječeslav Molotov in Joachim von Ribbentrop. Pakt se je končal z nemško invazijo na SZ leta 1941.

Kupovanje časa po Münchenskem sporazumu
V priročniku Leva Sotskova, upokojenega KGB-jevega generalmajorja, je na stotine do zdaj skrivnih dokumentov, ki naj bi dokazali, da SZ ni imel druge izbire, kot da podpiše pakt o nenapadanju z nacistično Nemčijo, potem ko sta Velika Britanija in Francija podpisali Münchenski sporazum, ki je potrdil Hitlerjevo razdelitev Češkoslovaške leto pred tem. S paktom Ribbentrop-Molotov si je Kremelj pred začetkom 2. svetovne vojne kupoval čas, potem ko je zahod izdal tedanjaga sovjetskega voditelja Josefa Stalina, je dejal nekdanji uslužbenec ruske tajne službe KGB. Dodal je, da sta London in Pariz nameravala preusmeriti sile Adolfa Hitlerja z zahoda na vzhod Evrope in da nikomur, razen SZ-ju, ni bilo do reševanja baltiškega območja.

"Rusija ne razume tragedije okupacije"
S trditvijo, da so Estonija, Litva in Latvija "prostovoljno privolile v sovjetsko dominacijo" in da ni bilo okupacije vzhodnih držav, je izzval ogorčenje v teh državah. Politiki in zgodovinarji iz sosednjih držav, ki so takšne trditve o neobstoju okupacije označili za "sramotne" in trdijo, da je bilo na stotisoče ljudi ubitih ali poslanih v gulage. Nekdanja latvijska predsednica Vaira Vike-Freiberga trdi, da Rusija "ni sposobna razumeti tragedije naše okupacije". "Da bi ohranili svojo neodvisnost, se bomo morali bojevati do konca naših dni," je še dodala.

Rusija želi obnoviti "cono posebnih interesov"
Guardian ocenjuje, da nameravajo ruske oblasti na osnovi zgodovinskih dokumentov dokazati obstoj "cone posebnih interesov" okoli ruskih meja. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je po koncu lanske vojne z Gruzijo poudaril, da ima Rusija v svoji bližini posebne interese, v začetku leta pa je ustanovil komisijo, ki naj bi se bojevala proti "ponarejanju zgodovine", češ da skušajo sosednje države izkriviti rusko preteklost v politične namene. Pavel Felgenhauer, vojaški strokovnjak časopisa Novaja Gazeta, meni, da Moskva pakt Ribbentrop-Molotov hvali, ker ga "želi Kremelj zopet uveljaviti".

"V svojem razumevanju realpolitike se premier Vladimir Putin ne odmika od poti, ki jo je začrtal Stalin. Vojaška sila odloča vse in če obstaja priložnost za odvzem koščka ozemlja nekoga drugega, potem jo je treba zgrabiti," je zapisal vojaški analitik Aleksander Golts v spletnem Ježednevni žurnal.