Z zasedanjem severnoatlantskega sveta z Ukrajino in indopacifiškimi partnerji se je v četrtek končalo vrhunsko zasedanje ob 75-letnici zveze Nato v Washingtonu.

Zavezništvo Nato prevzema odgovornost za pomoč Ukrajini, poglablja svoje sodelovanje z ukrajinsko vojsko, krepi predstavništvo v Kijevu in se zavzema za stabilno pomoč Ukrajini v vrednosti 40 milijard dolarjev na leto. Ob tem Kijev dobiva dolgo pričakovane lovce F-16, prve pošiljata Danska in Nizozemska.

Premier Robert Golob pa pri tem pogreša več političnega in diplomatskega delovanja za reševanja konflikta. "Slovenija je bila med prvimi, ki je Ukrajini priskočila na pomoč. Tudi v prihodnje bomo nadaljevali finančno pomoč," je dejal premier. "Večina nepovratnih sredstev bo šla za humanitarne namene. Naš prispevek se ne bo povečeval."

Zveza Nato pri krepitvi še posebej poudarja protizračno obrambo in v tem kontekstu se v Nemčijo vračajo ameriške rakete dolgega dosega, zaradi česar Rusija že napoveduje povračilni odziv. Večanje porabe za obrambo ter krepitev vojaške industrije in sodelovanja na tem področju med državami naj bi pospešila razvoj zavezniških zmogljivosti.

"Prvič se dogaja, da se članice Nata zavezujejo k razvoju obrambne proizvodnje pri sebi doma," je dejal ameriški predsednik Joe Biden. "To tudi pomeni, da bomo kot zavezništvo postali inovativnejši in konkurenčnejši. Nujno opremo bomo lahko tudi hitreje proizvajali, kar je prav, saj jo bomo morebiti potrebovali."

Čeprav naj bi bile odločitve zavezništva trdne, se lahko stališča ZDA ob morebitni zmagi Donalda Trumpa na novembrskih volitvah precej spremenijo. Obenem pa pozivi, naj Joe Biden odstopi od kandidature za nov mandat, trdovratno vztrajajo in se krepijo.

"V nasprotju z nekaterimi mlajšimi kolegi, ki so zapustili zasedanje, je celotno zasedanje pazljivo poslušal in sodeloval v razpravi," je na pomisleke odgovoril Golob. "Mislim, da to največ pove o njegovi vitalnosti in njegovi sposobnosti. Včeraj sem se prepričal, da je pravi voditelj."

Premier je pri tem pozdravil namero vračanja zveze Nato na Zahodni Balkan, kjer je po njegovih besedah zavezništvo že odigralo vlogo poroka miru, obenem pa se s pogovori z voditelji Japonske, Južne Koreje, Avstralije in Nove Zelandije domet zavezništva začenja širiti na druge dele sveta.