To je vsekakor hud udarec CDU-ja pred septembrskimi zveznimi volitvami.
V deželi Baden-Württemberg so po preštetju glasovnic v vseh volilnih okrožjih Zeleni pod vodstvom dolgoletnega ministrskega predsednika te zvezne dežele Winfrieda Kretschmanna prepričljivo slavili z rekordnih 32,6 odstotka glasov. Podpora jim je v primerjavi z volitvami leta 2016 narasla za 2,3 odstotne točke. CDU je zbrala le 24,1 odstotka glasov, 2,9 odstotne točke manj kot pred petimi leti. SPD je z 11 odstotki na tetjem mestu.
Največjo izgubo v primerjavi z letom 2016 je imela skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je osvojila 9,7 odstotka glasov oziroma 5,4 odstotne točke manj.
V deželi Porenje-Pfalška je dobila največ volilnih glasov vladajoča SPD, na čelu katere je priljubljena ministrska predsednica Malu Dreyer (35,7 odstotka glasov), medtem ko jih je CDU le 27,7 odstotka, kar je v primerjavi s prejšnjimi volitvami kar štiriodstoten padec. Sledili so Zeleni z 9,3 odstotka, AfD z 8,3 odstotka, kar občutno manj kot leta 2016, liberalci (FDP) s 5,5 odstotka in Svobodni volivci (FW) s 5,4.
V obeh deželah se tako obeta nadaljevanje dosedanjih koalicij – v deželi Baden Württemberg Zelenih in CDU ter v deželi Porenje-Pfalška t. i. koalicije semaforja oziroma rdeče SPD, Zelenih in rumene FDP.
Olaf Scholz: V Nemčiji očitno možna tudi večina brez unije
Po poročanju nemških medijev so tako konservativci nemške kanclerke Angele Merkel v obeh zveznih deželah dobili najslabši volilni rezultat do zdaj, kar bo nedvomno vplivalo tako na razvoj dogodkov v sami stranki kot tudi širše na nemškem političnem prizorišču – še posebej v zaradi bližajočih se zveznih volitev, na katerih se Merklova po 16 letih ne bo znova potegovala za kanclerski položaj.
"To je super začetek super volilnega leta," je ocenil vodja Zelenih Robert Habeck. Kanclerski kandidat SPD-ja in sedanji podkancler Olaf Scholz je že omenil morebitno spremembo vladne koalicije na zvezni ravni, ki jo trenutno tvorita s CDU/CSU sestavlja njegova stranka. "Povsem jasno je, da se je danes pokazala ta možnost," je izjavil v pogovoru za televizijo ARD in dodal, da je očitno v Nemčiji možna tudi "večina brez unije".
Kdo bo nasledil Angelo Merkel?
"Tako ne gre več naprej," je nedeljske izide medtem ocenil nemški Spiegel in dodal, da "je kanclerkina hiša v plamenih". Prva točka na dnevnem redu CDU-ja bi zdaj morala biti odločitev, kdo bo stranko oziroma njeno unijo z bavarsko CSU vodil na zveznih volitvah.
Najočitnejša izbira ostaja novi vodja CDU-ja Armin Laschet, ki pa mu manjka širša podpora. Kritiki mu očitajo, da nima lastnega prepoznavnega političnega profila in da ostaja preveč v senci Merklove. Ankete so tako bolj naklonjene priljubljenemu bavarskemu ministrskemu predsedniku Markusu Söderju, ki pa se za zdaj še ni jasno izrekel, ali je sploh pripravljen prevzeti vlogo kanclerskega kandidata. Odločitev bodo v uniji po napovedih sprejeli po veliki noči.
Mediji sicer poraz CDU-ja pripisujejo tudi odzivu zveznih oblasti na pandemijo covida-19, s katerim je nemška javnost v zadnjem času vse bolj nezadovoljna – predvsem zaradi po mnenju mnogih prepočasnega cepljenja, prepoznega začetka množičnega hitrega testiranja prebivalstva in obenem naraščajočega števila okužb z novim koronavirusom ter vse glasnejših napovedi tretjega vala, čeprav so v državi že več mesecev v veljavi strogi zajezitveni ukrepi.
Poleg tega sta jo uniji CDU in CSU tik pred volitvami zagodli še ločeni aferi z dobavo zaščitnih mask, pri kateri naj bi se okoristili njuni poslanci.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje