Bazilika, za katero številni kristjani verjamejo, da so v njej pokopali Jezusa, do preklica tako ostaja zaprta. V izjavi so voditelji Rimskokatoliške, Vzhodne pravoslavne in Armenske cerkve Izrael obtožili "sistematičnega in do zdaj še neopaženega napadanja zoper kristjane v Sveti deželi". Ostro so nastopili zoper predloženo obdavčitev cerkvenega premoženja, ki je povezano s komercialnimi dejavnostmi. Menijo, da je glavni namen obdavčitve "poskus oslabiti prisotnost kristjanov v Jeruzalemu".

Verski voditelji so tudi izrazili zaskrbljenost zaradi napovedanih sprememb zakonodaje, ki bi omogočile razlastitev cerkvenega premoženja, ki so ga cerkve prodale zasebnim kupcem. Po protestnem zaprtju je pristojni izraelski komite sporočil, da za teden dni prelaga obravnavo predloga zakona, po katerem bi država razlastila oz. podržavila zemljišča, ki so jih cerkve v zadnjih letih prodale zasebnim nepremičninskim podjetjem. Cerkve so sicer večinske lastnice zemljišč v Jeruzalemu.

Mesto napoveduje konec oprostitve davkov
Župan Jeruzalema Nir Barkat je prek Twitterja sporočil, da bi bilo nelogično, da bi bilo cerkveno komercialno premoženje še naprej izvzeto plačevanja davkov in da ima mesto za 152 milijonov evrov nepobranih davkov. Ob tem je poudaril, da so bazilika Božjega groba in druge cerkve v mestu v skladu z zakonom oproščene plačevanja davkov in tako bo ostalo tudi vnaprej. Spremembe zakonodaje se po županovih besedah nanašajo na obdavčitve "hotelov, dvoran in storitev", ki so v lasti cerkva.

Verski voditelji na drugi strani ocenjujejo, da jim bodo te spremembe onemogočile izvajanje njihovega socialnega in verskega dela, med drugim tudi izvajanje socialnih storitev tistim, ki potrebujejo pomoč.

"Skrbništvo" nad baziliko Božjega groba si delijo Grška ortodoksna, Armenska in Rimskokatoliška cerkev.