Napad se je zgodil na Angleški promenadi (Promenade des Anglais) po ognjemetu, ko je bilo na prizorišču na tisoče ljudi. Voznik je s 25-tonskim tovornjakom skozi množico ljudi vozil dva kilometra. Med vožnjo je večkrat streljal na tri policiste, ki so ga skušali ustaviti.

Policijski vir blizu preiskavi je dejal, da je voznik tovornjaka 31-letni Francoz tunizijskega rodu, čigar dokumente so našli v tovornjaku. Francoski mediji poročajo, da gre za Mohameda Lahouaieja Bouhlela, ki je delal kot dostavljalec. Moški ni bil na seznamu francoskih obveščevalnih služb, je pa bil znan policiji zaradi prekrškov, povezanih z alkoholom, mamili in družinskim nasiljem, marca letos pa je bil zaradi nasilnega izgreda - šlo je za spor po prometni nesreči - obsojen na šestmesečno pogojno zaporno kazen.

Napadalec je bil poročen in je imel tri otroke, a je bil sredi ločitvenega postopka, soprogo pa naj bi za časa zakona pretepal. Sosedje in znanci poročajo, da ni bil zelo veren, ni spoštoval ramazana, jedel je svinjino, pil alkohol in nikdar ni hodil v mošejo.

Poleg 84 mrtvih sta ranjena 202 človeka, od tega 52 huje, v kritičnem stanju jih je 25. Med ubitimi je deset otrok. Očividci pravijo, da je na ulicah vladal kaos, ljudje pa so bežali na vse strani.

Številni otroci so bili po napadu med pogrešanimi. Tako so starši svojega osemmesečnega dojenčka, ki so ga izgubili v kaosu po napadu, našli prek družbenega omrežja Facebook. Med smrtnimi žrtvami napada so bili tudi profesorica in dva dijaka ene izmed berlinskih gimnazij, ki so bili v Nici na maturantskem izletu, je sporočilo vodstvo šole.

V tovornjaku našli orožje
Župan Nice je zatrdil, da je voznik tovornjaka streljal na množico, v vozilu, ki ga je storilec najel 11. julija, vrniti pa bi ga moral 13., pa je policija našla več kosov orožja, med drugim kalašnikovko in puško M16.

Nihče še ni prevzel odgovornosti za napad, tožilstvo pa sporoča, da bodo preiskavo vodili protiteroristični preiskovalci. Francoski državni tožilec Francois Molins je povedal, da odgovornosti za napad ni prevzela še nobena organizacija, vendar pa način, kako je bil izveden, ustreza navodilom, ki jih je svojim privržencem dala skrajna skupina Islamska država (IS).

Hollande podaljšal izredne razmere
Francoski predsednik Francois Hollande, ki je z obiska v Avignonu pohitel na krizni sestanek kabineta v Pariz, od tam pa v Nico, je novinarjem povedal, da ni mogoče zanikati teroristične narave napada. "Vsej Franciji grozi islamistični terorizem," je dejal. Motiv za napad sicer še ni znan.

"Francija je bila napadena na nacionalni dan, simbol svobode. Ampak Francija bo vedno močnejša od fanatikov, ki jo želijo napasti," je zagotovil Hollande, ki je za tri mesece podaljšal izredne razmere, ki naj bi se končale 26. julija, in napovedal vpoklic rezervistov žandarmerije.
Premier Manuel Valls je pojasnil, da gre za vpoklic operativne rezerve, to je nekdanjih žandarjev. Koliko rezervistov bo Francija vpoklicala in kakšne naloge bodo prevzeli, za zdaj ni znano. Francoska žandarmerija je del vojske, a opravlja policijske naloge in zaradi tega spada pod okrilje notranjega ministrstva.

Vpoklicani rezervisti bodo zamenjali pripadnike varnostnih sil, ki so izmučeni zaradi izrednih razmer, ki trajajo od novembrskih napadov v Parizu, v katerih je umrlo 130 ljudi.

Hollande je napovedal okrepljene enote še posebej na mejah. Zatrdil je še, da bo Francija okrepila posredovanje v Iraku in Siriji. Francoski predsednik je razglasil tridnevno žalovanje.

Nemčija in Italija okrepili mejni nadzor
Po napadu v Nici sta Nemčija in Italija okrepili nadzor na mejah s Francijo. Kot je sporočil italijanski notranji minister Angelino Alfano, je Italija ukrepe zaostrila na treh mejnih prehodih s Francijo in na železniški postaji v Ventimiglii. Nica je le namreč 30 kilometrov oddaljena od meje z Italijo, Ventimiglia pa je prva italijanska železniška postaja po Franciji.

Tudi nemška policija je zaostrila kontrole. Ukrepi veljajo za mejne prehode na avtocestah in drugih cestah, na letališčih in vlakih, je sporočila nemška policija. Kot je dodala, so ukrepi usklajeni s francoskimi kolegi, podrobnosti pa ni predstavila.

Izrazi sožalja in obsodbe prihajajo z vsega sveta
Z različnih koncev sveta medtem prihajajo odzivi na napad. Predsednik ZDA Barack Obama je obsodil grozljiv in kot kaže teroristični napad, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je na obisku v Mongoliji povedal, da je to žalosten dan za Francijo in Evropo.

Novi britanski zunanji minister Boris Johnson je dejal, da so ga dogodki v Nici šokirali in razžalostili, britanska premierka Theresa May pa je dejala, da je "grozljiv napad" pretresel Veliko Britanijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je Hollandu izrazil sožalje. Napad je označil za "barbarsko dejanje", pozval pa je k nadaljevanju boja proti terorizmu.

Nemška kanclerka Angela Merkel je zatrdila, da Nemčija stoji ob strani Franciji, ter dodala, da je z besedami težko opisati, kaj ob napadu čutijo francoski zavezniki. Sožalje in podporo sta Franciji izrazila tudi Španija in Kitajska.

Obsodbe prihajajo tudi iz arabskih držav. Poleg Tunizije, ki je napad označila za "strahopetnega", je napad obsodil tudi Egipt, to pa je storil tudi vodja Arabske lige Ahmed Abul Gheit. Napad so obsodili tudi Savdska Arabija in ostale Zalivske države.​

​Napad v Nici obsojajo tudi številni islamski verski voditelji. Med njimi sta tudi egiptovski veliki mufti in popularni savdijski klerik Šejk Salman Al Auda, ki je dejal, da bodo napadalca prekleli "bog, njegovi angeli in vsa človeška bitja". V Univerzi Al Azar v Egiptu, vodilni izobraževalni ustanovi sunitskega islama, so sporočili, da "zloben teroristični napad" nasprotuje islamu. Pozvali so k združenju v boju proti terorizmu.

Turški premier Binali Yildirim, čigar država je bila v zadnjem času tarča več terorističnih napadov, nazadnje pred dvema tednoma na carigrajskem letališču, je obsodil "strahopetni napad, ki je okrvavil Nico na dan praznovanja državnega praznika".

"Barbarski in strahopetni teroristični napad" je najostreje obsodil tudi Varnostni svet ZN-a, ki je soglasno sprejel francoski predlog izjave. Napad je ostro obsodil tudi slovenski premier Miro Cerar.