Žena in mati oporečnika Lesterja Gonzaleza Pentona v pričakovanju izpustitve. Foto: EPA
Žena in mati oporečnika Lesterja Gonzaleza Pentona v pričakovanju izpustitve. Foto: EPA
Guillermo Farinas
Farinas je prekinil gladovno stavko, ko so potrdili izpustitev njegovih kolegov. Foto: EPA

Prejšnji teden so se na pogovorih v Havani ob posredovanju španskega zunanjega ministra Miguela Angela Moratinosa in predstavnikov Rimskokatoliške cerkve dogovorili o izpustitvi 52 zapornikov, ki spadajo v skupino 75 političnih zapornikov, ki so jih leta 2003 obsodili na zaporne kazni, dolge od šest do 28 let.

"Lahko si predstavljate, kako se počuti človek po sedmih letih zapora, od tega 17 mesecev v samici," je dejal 24-letni Jose Lusi Garcia Paneque na letalu, ki je iz kubanske prestolnice poletelo proti Madridu. Izpuščene zapornike na poti spremljajo njihovi svojci.

To je največja izpustitev političnih zapornikov na Kubi, odkar je leta 2008 oblast od Fidela Castra prevzel njegov brat Raul in od leta 1998, ko je otok obiskal papež Janez Pavel II., čemur je sledila izpustitev 101 političnega zapornika.

Ob obisku Havane prejšnji teden je Moratinos izrazil pripravljenost Španije, da sprejme vse izpuščene zapornike, če bo to njihova želja. Predstavniki Katoliške cerkve so sporočili, da jih je do zdaj to ponudbo sprejelo 20. Oblasti v Havani naj bi si po nekaterih poročanjih želele, da bi vsi zaporniki zapustili državo.

Na udaru zaradi političnih zapornikov
Kuba vseskozi vztraja, da pri njih ni političnih zapornikov, ampak so zaprti le plačanci sovražnih tujih vlad, predvsem ameriške. Za zdaj ni jasno, zakaj so se komunistične oblasti odločile za izpustitev zapornikov, a verjetno se v ozdaju skriva želja po izboljšanju podobe v svetu, saj je bila Kuba velikokrat na udaru zaradi zapiranja političnih oporečnikov.

Na Kubo se je tako vsul val kritik, ko je konec februarja po 85 dneh zavračanja hrane umrl zaprti oporečnik Orlando Zapata Tamayo, ki je z gladovno stavko želel doseči boljše življenjske razmere v kubanskih zaporih.

Drugega političnega zapornika Guillerma Farinasa so prek infuzije hranile oblasti in je bil po več kot 130 dneh gladovne stavke že na robu smrti, vendar jo je prejšnji četrtek po sklenitvi dogovora o izpustitvi političnih zapornikov prekinil. Farinas je želel s svojo stavko doseči izpustitev bolnih političnih zapornikov.