Srečanje Scholza in Zelenskega v Kijevu je trajalo več kot dve uri, dlje, kot je bilo napovedano, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Nemški kancler je ukrajinskemu predsedniku obljubil nadaljevanje pomoči. "Nobena država na svetu Ukrajini v zadnjih osmih letih ni zagotovila več gospodarske pomoči kot Nemčija," je poudaril in pojasnil, da je bila pomoč vredna več kot dve milijardi dolarjev.

"Zagotavljam vam, da smo odločeni pomagati tudi v prihodnje," je dejal Scholz. Napovedal je novo posojilo v vrednosti 150 milijonov evrov.

"Vojaške dejavnosti Rusije na ukrajinski meji so nerazumne"

Nemški kancler je obenem Rusijo pozval, naj se odzove na predloge za dialog, katerih cilj je zmanjšati napetost na rusko-ukrajinski meji.

"Vojaške dejavnosti Rusije na ukrajinski meji so nerazumne. Za takšno napotitev vojakov ni razumnih razlogov. Zato Rusijo pozivamo k dialogu," je dejal Scholz, ki bo v torek obiskal še Moskvo.

Dejal je, da se za zdaj ne govori o članstvu Ukrajine v Natu. Po njegovih besedah Moskva dela težavo iz nečesa, česar sploh ni na mizi, kar je precej nenavadno.

"Zato smo zdaj pred izzivom, da nekaj, kar sploh ni vprašanje, postaja glavno vprašanje," je dodal.

Medtem pa je Zelenski poudaril, da bi članstvo v Natu Ukrajini zagotavljalo varnost in ozemeljsko celovitost. "Ampak žal ni vse odvisno od nas," je dodal. "Kdaj bomo tam, ne vem, ampak moramo iti naprej po poti, ki smo jo izbrali," je dejal.

Zelenski: Rusija Severni tok 2 zlorablja za geopolitično orožje

Ukrajinski predsednik je tudi priznal, da obstajajo določena nesoglasja glede ocen nemško-ruske energetske povezave. "Jasno pa razumemo, da Rusija plinovod Severni tok 2 zlorablja za geopolitično orožje," je dodal.

Severni tok 2 naj bi Nemčiji zagotovil neposredno dobavo ruskega plina. Ker ne prečka Ukrajine, ta ne bo mogla zaračunati tranzitnih pristojbin. Projekt je deležen številnih kritik, predvsem iz ZDA, češ da daje Rusiji prevelik vpliv na evropski energetski trg.

Scholz na novinarski konferenci ni neposredno omenil Severnega toka, je pa poudaril, da nihče ne bi smel dvomiti o pripravljenosti in odločenosti Nemčije, da kaznuje Rusijo v primeru napada na sosedo.

"V tem primeru bomo ukrepali. To bodo daljnosežni ukrepi, ki bodo pomembno vplivali na ruski gospodarski razvoj," je dejal Scholz.

Dodal je, da od Moskve pričakujejo jasne korake za zmanjšanje napetosti, kar bo, kot je dejal, ruskim sogovornikom v torek tudi povedal.

Zahteva po takojšnji deeskalaciji

Pred obiskom v Ukrajini je Scholz poudaril pripravljenost na takojšnjo uvedbo sankcij proti Rusiji ob morebitnem napadu. Tik pred odhodom v Kijev je Scholz tvitnil, da od Rusije zahtevajo "takojšnje znake deeskalacije".

Poleg pripravljenosti na uvedbo sankcij v sodelovanju z zahodnimi zaveznicami je Scholz v nedeljo poudaril tudi, da je cilj obeh obiskov ugotoviti, kako zagotoviti mir v Evropi, potem ko se je v zadnjih dneh kriza močno zaostrila.

Nemška vlada omenja tudi možnost okrepljene obrambne podpore Ukrajini, vendar pa so pošiljke smrtonosnega orožja še vedno izključene. Pričakuje se, da se bo Scholz dogovoril o novi finančni pomoči, za katero je zaprosil Kijev. Ukrajinski seznam želja ob tem vključuje tudi več vrst vojaške opreme, ki ne spada med smrtonosno orožje.

Ukrajinski veleposlanik v Nemčiji Andrij Melnik je v nedeljo zvečer za nemško zasebno televizijo Bild opozoril, da bi lahko predstavljal kanclerjev obisk "zadnjo priložnost" za doseganje miru, saj "postaja vojna vse bolj neizbežna" in se je "treba pripraviti za najslabše".

Nemčiji sicer zahodni zavezniki in tudi številni v Ukrajini očitajo, da je zaradi svojih velikih gospodarskih interesov preveč popustljiva do Moskve. Berlin je med drugim zavrnil dobavo orožja Ukrajini, bi pa se naj po poročanju nemške tiskovne agencije DPA zdaj obetala dobava vojaške opreme in gospodarske pomoči Kijevu.

Nemški vojaki v Litvo

Nemčija je poleg tega napotila okoli 350 dodatnih vojakov v Natovo bojno skupino v Litvi in tako okrepila zavezniško obrambno linijo na vzhodni meji. Prvi tovornjaki z opremo so se iz Spodnje Saške proti Litvi odpravili davi, tovornjaki s šestimi samohodnimi havbicami pa naj bi se na pot odpravili še danes. Prvi vojaki so medtem z letali nemške vojske že prispeli v mesto Kaunas.

Lavrov: Menim, da je diplomatska rešitev glede Ukrajine še vedno mogoča

V Moskvi pravijo, da še vedno obstaja možnost diplomatske rešitve spora med Rusijo in Zahodom glede Ukrajine. "Menim, da je še vedno mogoče," je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

"Ali je še mogoče doseči dogovor s partnerji glede ključnih vprašanj ali je to poskus, da nas potegnejo v neskončna pogajanja?" je na posnetku, ki ga je predvajala ruska državna televizija, vprašal Putin.

"Možnosti dialoga še zdaleč niso izčrpane," je odgovoril Lavrov in predlagal, da pogovore še podaljšajo oziroma razširijo, ter spomnil, da v Moskvo prihaja nemški kancler, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Putin je na izjavo ministra skopo odgovoril: "Dobro."

Ukrajina je sicer Rusijo in ključne članice Ovseja pozvala k srečanju v 48 urah. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je dejal, da Rusija ignorira formalne zahteve, naj pojasni, zakaj krepi vojaške enote ob meji.

Rusija zanika, da bi načrtovala napad na Ukrajino, a je ob meji močno okrepila svoje vojaške enote, tam naj bi bilo zdaj okoli 100.000 vojakov. Zaradi zaostrovanja razmer je več držav, med njimi tudi Slovenija, pozvalo svoje državljane, naj Ukrajino čim prej zapustijo, nekatere so že umaknile svoje diplomatsko osebje, poroča BBC.

ZDA so v zadnjih dneh sporočile, da bi se lahko napad na Ukrajino začel kadar koli, morda še v tem tednu.

Ukrajinski predsednik Zelenski je sicer kritiziral "paniko", ki se ustvarja na Zahodu, in vztrajal, da za zdaj ni videl nobenih dokazov o tem, da Rusija dejansko načrtuje skorajšnjo invazijo na njegovo državo.

Zelenski je v nedeljo tudi skoraj eno uro govoril po telefonu z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, s katerim sta se strinjala, da je pomembno vztrajati na poti diplomacije in odvračanja. Zelenski je ameriškega predsednika Joeja Bidna tudi povabil na obisk v Ukrajino. Pred tem je Biden v soboto po telefonu govoril z ruskim kolegom Putinom, a brez konkretnega rezultata.

ZDA selijo delovanje veleposlaništva iz Kijeva v Lvov

Medtem ZDA, ki pravijo, da bi lahko Rusija v kratkem sprožila napad na Ukrajino, selijo delovanje svojega veleposlaništva v Kijevu v Lvov na zahodu države.

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je potezo pripisal "dramatični pospešitvi kopičenja ruskih sil" ob meji z Ukrajino. Ukrep so sprejeli iz zaskrbljenosti za varnost osebja veleposlaništva, je dejal. Večina osebja je sicer že zapustila Ukrajino, ameriškim državljanom pa so svetovali, naj odidejo iz države.

"Veleposlaništvo bo še naprej sodelovalo z ukrajinsko vlado," je poudaril Blinken. Dodal je, da nadaljujejo intenzivna diplomatska prizadevanja za deeskalacijo krize.

ZDA so že prejšnji konec tedna objavile odločitev o umiku večine osebja svojega veleposlaništva iz Kijeva. V nedeljo so ustavili tudi delovanje konzularnih služb na tem veleposlaništvu. Medtem so za nujne primere že vzpostavili majhno konzularno predstavništvo v Lvovu.

Na veleposlaništvu v Kijevu je ukrajinski varnostnik za AFP povedal, da so vsi Američani odšli in da je stavba zdaj zaprta. Prav tako naj ne bi bila vidna nobena zastava ZDA.

"Velika napaka je, da se nekatera veleposlaništva selijo v zahodno Ukrajino," se je medtem odzval Zelenski. "Zahodne Ukrajine namreč ni, je le celotna Ukrajina. Torej če se kaj zgodi, se bo povsod," je dodal.

Sorodna novica Igra imperijev: grožnja Rusije kot krinka apetitov ZDA v Ukrajini?

G7 grozi z ogromnimi sankcijami

Medtem so finančni ministri iz skupine G7 sporočili, da so pripravljeni uvesti "ogromne" gospodarske in finančne sankcije proti Rusiji, če bi ta napadla Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Povečanje ruskih sil na ukrajinskih mejah je "razlog za resno zaskrbljenost", so sporočili predstavniki Francije, Nemčije, Italije, Japonske, ZDA, Združenega kraljestva in Kanade.

"Ponavljamo, da bo vsaka nadaljnja vojaška agresija Rusije proti Ukrajini naletela na hiter, usklajen in odločen odgovor," so zapisali v skupni izjavi. Ob tem so obljubili nadaljnjo finančno podporo Ukrajini in spomnili, da je G7 skupaj z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) Kijevu od leta 2014 zagotovil 48 milijard dolarjev.

Za nekaj dodatne zmede je poskrbel ukrajinski veleposlanik v Londonu. BBC je poročal, da je Vadim Pristajko dejal, da je mogoče, da bi Ukrajina umaknila svojo prošnjo za članstvo v Natu. "Zdaj nismo članica Nata, in da bi se izognili vojni, smo pripravljeni popustiti, to je tudi to, kar počnemo v pogovorih z Rusi," je dejal. Pozneje pa je dejal, da je bil napačno razumljen, in dodal, da si Ukrajina ni premislila glede članstva v Natu.

Bo Rusija formalno priznala Doneck in Lugansk?

Poslanci vladajoče Enotne Rusije so predložili osnutek resolucije, v skladu s katerim bi zunanje ministrstvo pozvali, naj se izreče o možnosti priznanja neodvisnosti samooklicanih ljudskih republik Doneck in Lugansk. V dumi, ruskem spodnjem domu, bodo o predlogu govorili danes popoldne, končno resolucijo pa bodo potem poslali Putinu.

Če bi Rusija formalno priznala dve ukrajinski regiji, ki sta od leta 2014 pod nadzorom proruskih separatistov, bi to še prililo olja na ogenj k že tako napetim razmeram na rusko-ukrajinski meji.

Zelenski poziva k vrnitvi v domovino

Zelenski je medtem pozval državne uslužbence, politike in poslovneže, ki so pred kratkim zapustili državo, da se v roku 24 ur vrnejo v Ukrajino in izkažejo enotnost z državo v času strahu pred ruskim napadom.

Ukrajinski mediji so namreč poročali, da so nekateri poslanci in vidni poslovneži pobegnili iz države, potem ko so prejšnji teden ZDA, Združeno kraljestvo in druge zahodne države svojim državljanom svetovali, naj čim prej odidejo iz Ukrajine.

"Vrnitve se k svojemu ljudstvu in svoji državi, ki je bila vir vaših tovarn in vašega bogastva," je dejal Zelenski.