V zadevah, ki se neposredno nanašajo na zdravje, Evropska komisija neposredno svetuje upoštevanje priporočil ECDC-ja, ki svetuje čim širše testiranje. Enako priporočajo tudi pri WHO-ju in kitajski zdravstveni delavci na podlagi svojih izkušenj, je v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju poudaril Lenarčič. Tako priporočajo tudi tisti, ki se s tem virusom razmeroma uspešno spoprijemajo, kot sta Singapur in Južna Koreja, je še dodal.

Hitrost širjenja virusa je presenetila vse

Sorodna novica WHO ima preprosto sporočilo: "Testirati, testirati, testirati"

V Sloveniji so sicer testiranje omejili. Vodja strokovne skupine, ki zagotavlja podporo vladnemu kriznemu štabu za zajezitev in obvladovanje epidemije, infektologinja Bojana Beović je tako pred dnevi pojasnila, da ni več treba testirati vseh stikov okuženih. "Ne vem, na čem temelji odločitev slovenske vlade, a priporočila pristojnih ustanov, WHO-ja in ECDC-ja, so, da se testira čim širše, da se nemudoma osamijo tisti, ki so na testu pozitivni, da se sistematično sledi stikom teh oseb in da se da v karanteno vse ljudi, s katerimi je bila okužena oseba v stiku," je povedal Lenarčič.

Komisar je sicer poudaril, da se v danih izjemnih razmerah ne sme izgubiti izpred oči dveh preprostih dejstev: "Hitrost širjenja tega virusa je presenetila vse, tudi številne epidemiologe, ki so gradili na izkušnjah iz nekaterih prejšnjih epidemij, na primer sarsa, ebole in mersa. Druga težava je pa, da ljudje do pred kratkim položaja niso vzeli dovolj resno. Veliko je bilo lahkomiselnosti. Zdaj je obdobje lahkomiselnosti, upam, končano, je pa dolgo trajalo."

Izredni ukrepi lahko učinkujejo v tednu ali dveh

Lenarčič sicer meni, da lahko izredni ukrepi, ki se zdaj sprejemajo, ob ustrezni zavesti javnosti začnejo učinkovati v tednu ali dveh. Obenem je izrazil tudi obžalovanje, da se ni hitro upoštevalo priporočil komisije ob začetku izbruha virusa, naj se članice pripravijo na epidemijo ter naj zagotovijo dovolj zmogljivosti in materiala. Pozneje se je izkazalo, da so praktično v vseh članicah zaloge zaščitnih sredstev majhne.

Komisija je po njegovih besedah takoj začela ukrepati za izboljšanje stanja. Potekajo trije projekti skupnega javnega naročila, ki ga vodi komisija in pri katerih sodeluje večina članic. Gre za skupno nabavo zaščitnih sredstev, respiratorjev, laboratorijske opreme in kompletov za testiranje.

V torek so po Lenarčičevih besedah dobili soglasje članic, da začnejo vzpostavljati evropsko strateško rezervo medicinskih sredstev, na primer zaščitnih sredstev, laboratorijske opreme in v perspektivi tudi cepiva za vse primere, ko se bo Evropska unija spoprijemala z zdravstveno grožnjo čezmejne značilnosti.

S to strateško rezervo se bodo lahko v prihodnje izognili situacijam, kakršna se je zgodila, ko je Italija v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito zaprosila za zaščitne maske, pa jih ni dobila, ker sta Francija in Nemčija prepovedali izvoz. Pozneje sta prepoved izvoza znotraj Unije po posredovanju komisije odpravili.

Obsodba virusnih dobičkarjev

O pozivu slovenskega ministra za zdravje Tomaža Gantarja, naj komisija omeji zgornje cene zaščitne opreme, ki strmo rastejo, je Lenarčič dejal, da se "v vsaki hudi krizi, na primer vojni, pojavljajo ljudje, ki skušajo iz tega skovati dobiček". "Pojav takih virusnih dobičkarjev je obžalovanja in obsojanja vreden, vprašanje pa je, kako je mogoče ukrepati," je povedal in dodal, da bodo kolegi, pristojni za delovanje notranjega trga, bodo preučili, ali obstajajo možnosti, da se prepreči špekulativno dvigovanje cen. Ob tem je poudaril, da se ponuja očitna možnost, da se temu zoperstavimo s povečanjem ponudbe, za kar si komisija izjemno intenzivno prizadeva in ima več želez v ognju.

Ukrepanje ni tako zelo neusklajeno

V odzivu na kritike o neusklajenem ukrepanju, na primer na mejah EU-ja, je Lenarčič najprej dejal, da je to zelo logična posledica dejstva, da imajo pristojnost ukrepanja na področju javnega zdravja in državnih meja članice, Evropska komisija pa igra samo podporno vlogo. Nato je pristavil, da ukrepanje ni tako zelo neusklajeno, saj da so članice sprejele podobne ukrepe v podobnem časovnem obdobju. Sicer pa meni, da se je usklajevanje izboljšalo, potem ko so voditelji članic Unije pretekli teden na videokonferenci pozvali k boljši usklajenosti ukrepanja in prosili komisijo, naj pri tem pomaga. S tem so ji namreč omogočili, da lahko priporoča ukrepe, za katere sicer nima pristojnosti, je pojasnil.