Kralj za zdaj še ni odgovoril, kar lahko pomeni, da želi Leterma prepričati, naj vztraja, kar je sicer malo verjetno, ali pa, da potrebuje še nekaj časa za posvete in razmislek o načinu, kako bi preprečil, da država znova ne pade v politično krizo. Iz kraljeve palače so sporočili, da kralj še preučuje premierjevo odločitev in da bo takoj začel posvete s političnimi voditelji.

Ko je Leterme pred štirimi meseci nastopil mandat, s čimer se je končalo 9 mesecev trajajoče obdobje, ko je bila Belgija brez vlade, si je 15. julij zadal kot skrajni datum za dosego dogovora med flamskimi in francosko govorečimi strankami o večji avtonomiji Flandrije na področjih davčne politike, socialne varnosti in politike zaposlovanja. "Izkazalo se je, da so vizije med skupnostima, ki zadevajo nujno vzpostavitev novega ravnovesja v naši državni konstrukciji, nezdružljive," je dejal Leterme.

Flamske stranke predstavljajo 60 odstotkov Belgijcev, francosko govoreče iz Valonije pa preostalih 40 odstotkov. Flamsko govoreča Flandrija je najbogatejša regija v državi in zahteva večjo avtonomijo pri zaposlovanju ter socialni varnosti. Francosko govoreče stranke so sprejele pogajanja o njihovi zahtevi pod pogojem, da ne bo pod vprašaj postavljena "narodna solidarnost".

Na lanskih junijskih volitvah je zmagal Leterme, a mu po zapletih glede dogovarjanja o koaliciji ni uspelo oblikovati vlade. Decembra je kralj zato dotakratnega premierja Guya Verhofstadta imenoval za premierja začasne vlade, marca letos pa je Letermu vendarle uspelo oblikovati vlado.

K. T.