Letalo družbe Malaysia Airlines, ki je letelo iz Amsterdama v Kuala Lumpur, je na območju spopadov med ukrajinskimi silami in proruskimi uporniki na vzhodu Ukrajine strmoglavilo 17. julija lani. Večina potnikov je bila Nizozemcev.

Preiskovalci so ugotovili, da je bil boeing 777 sestreljen, a vprašanje, kdo je za to odgovoren, ostaja. Kijev in Zahod vztrajata, da so ga sestrelili proruski separatisti, ti pa skupaj z Moskvo krivijo ukrajinske sile. Nizozemski preiskovalci, ki vodijo mednarodno preiskavo dogodka, bodo po pričakovanjih poročilo objavili na začetku oktobra.

Nizozemska, Malezija, Avstralija, Belgija in Ukrajina si ob tem prizadevajo vzpostaviti posebno mednarodno sodišče ZN-a za sojenje odgovornim za sestrelitev letala, čemur Rusija nasprotuje. Ruski predsednik Vladimir Putin je ustanovitev sodišča danes v telefonskem pogovoru z nizozemskim premierjem Markom Ruttejem ponovno zavrnil, češ da bi bilo to kontraproduktivno.

"Prenagljena pobuda"
Kot so sporočili v Kremlju, je Putin Rutteju podrobno razložil rusko stališče glede "prenagljene in kontraproduktivne pobude nekaterih držav, vključno z Nizozemsko", za vzpostavitev takšnega sodišča. Omenjene države so namreč že pripravile osnutek resolucije ZN-a, v kateri pozivajo k ustanovitvi sodišča v skladu s sedmim poglavjem ustanovne listine ZN-a, kar pomeni, da bi lahko prizadevanja sodišča za pregon odgovornih za sestrelitev malezijskega letala okrepile sankcije.

Putin vztraja, da bi morale biti pred vsakršno odločitvijo o sojenju krivcem za letalsko tragedijo zaključene vse preiskave. Obenem je kot "očitno spolitizirane" ostro napadel informacije, da bo končno poročilo preiskave okrivilo separatiste, o čemer je, sklicujoč se na neimenovane vire, poročala ameriška televizija CNN.

Tudi ruski mediji danes kritizirajo Zahod, ker še pred zaključkom preiskave govori o ruski vpletenosti v sestrelitev, medtem ko je Oleg Storčevoj, podpredsednik Ruske agencije za letalstvo, dejal, da se skuša s pricurljanimi informacijami o ruski krivdi izvajati pritisk na preiskovalce.

Sodeč po javnomnenjskih anketah, sicer večina Nizozemcev meni, da so za sestrelitev krivi proruski uporniki oz. kar Moskva sama, diplomatski odnosi med Nizozemsko in Rusijo pa so se po tragediji močno ohladili.

Tožba proti vodji separatistov
Svojci žrtev sestrelitve pa so se medtem odločili tožiti enega izmed vodij proruskih separatistov, in sicer za okoli 826 milijonov evrov. Kot je povedal ameriški odvetnik Floyd Wisner, svojcem 18 žrtev ne gre toliko za denar, kot za to, da od separatističnega vodje Igorja Girkina dobijo odgovore. Wisner je ustrezne dokumente predložil na sodišču v Chicagu, pri čemer se tožniki sklicujejo na zakon o zaščiti žrtev mučenja, ki ga je mogoče uporabiti tudi proti tujcem.

Girkin, sicer ruski državljan, ki je bil nekaj časa obrambni minister samooklicane Ljudske republike Doneck, je odredil ali podprl sestrelitev malezijskega boeinga od separatistične vojske, navaja tožba, iz katere izhaja tudi, da so imeli separatisti privoljenje Kremlja.

Svojci žrtev bodo prvo obletnico tragedije sicer zaznamovali s slovesnostmi na Nizozemskem in v Ukrajini. Nekateri so posmrtne ostanke svojih najbližjih prejeli šele ta mesec, na izsledke preiskave še kar čakajo in potrpljenja jim počasi zmanjkuje. Nekateri so tudi vložili tožbe proti Malaysia Airlines, ker je, v nasprotju z vrsto drugih letalskih družb, še naprej letela nad konfliktnim območjem, kjer je bilo znano, da uporniki uporabljajo protiletalsko obrambo.

Malezijski minister za transport se je sicer po nesreči branil, da je bilo letalo MH17 na odobreni mednarodni letalski trasi, na odobreni višini, na isti trasi pa naj bi v dveh dneh pred tragedijo letelo kar 75 letalskih družb.