Ob smrti Miloševića so se pojavila ugibanja o tem, ali je res umrl naravne smrti. Foto: EPA
Ob smrti Miloševića so se pojavila ugibanja o tem, ali je res umrl naravne smrti. Foto: EPA
Žalujoči na Miloševićevem grobu
Miloševićev grob so obiskali številni podporniki, ki še vedno objokujejo smrt nekdanjega vodje. Foto: EPA
Slobodan Milošević
Milošević nikoli ni priznal haaškega sodišča. Foto: EPA

Milošević je v zaporu v Scheveningnu umrl v nenavadnih okoliščinah. Uradno je umrl zaradi srčne kapi, tega, ali je morda storil samomor, da bi se izognil dolgotrajnemu sodnemu procesu in skoraj neizogibni zaporni kazni, pa ne bo vedel nihče.

Z njegovo smrtjo se je končal sodni proces pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, kjer je bil v priporu od leta 2002. Miloševiću so sodili zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov na območju nekdanje Jugoslavije. Ker je imel Milošević že med procesom težave s srcem in povišanim krvnim pritiskom, je moralo sodišče, ki ga sam ni nikoli priznal, večkrat prekiniti sojenje.

Obletnica v Srbiji minila brez večjega hrupa
V Srbiji so se prvi obletnici Miloševićeve smrti poklonili le pripadniki socialistične stranke (SPS), združenja Sloboda in radikalne stranke. Na grob nekdanjega vodje pred hišo njegove žene v Požarevcu so položili vence, nato pa so v beograjskem centru Sava priredili spominsko slovesnost.

Žalovalo na tisoče ljudi
Od nekdanjega voditelja Srbije se je po njegovi smrti v Beogradu poslovilo na tisoče ljudi, pokopali pa so ga 18. marca na vrtu hiše njegove soproge Mire Marković v rojstnem Požarevcu. Kljub temu, da se je takrat v Požarevcu in Beogradu od Miloševića poslovilo na sto tisoče ljudi, pa na pogrebu ni bilo nobenega njegovega družinskega člana.

Miloševićeva smrt zmanjšala zanimanje za haaške procese
Po Miloševićevi smrti se je zanimanje tako srbske kot mednarodne javnosti za procese na haaškem sodišču močno zmanjšalo. Povsem ohromljen je bil začetek sojenja za genocid v Srebrenici, glavna haaška tožilka Carla del Ponte nima več stoodstotne podpore Evropske unije, mnogi obtoženci so bili oproščeni ali pa so jim namenili nižjo kazen, države pa si ne prizadevajo več tako zelo, da bi pred sodišče pripeljale še iskane obtožence, predvsem dva največja akterja vojne v BiH-u vodjo Republike srbske Radovana Karadžića in njihovega vojaškega poveljnika Ratka Mladića. Tako lahko zaradi smrti Miloševića žalujejo njegove žrtve, za tiste, ki so z njim sodelovali pri zločinu, pa je bila smrt prava odrešitev.