Dogodek se je tradicionalno začel odvijati v Avstraliji, kjer so zatemnili operno hišo v Sydneyju. Sledile so številne azijske države, od Kitajske do Singapurja.

V Evropi so luči med drugim zatemnili na znamenitostih, kot so atenska Akropola, rimski Kolosej, parlament v Londonu, pariški Eifflov stolp, berlinska Brandenburška vrata in Rdeči trg v Moskvi.

Zatemnitev v mestih običajno spremlja večje število ljudi, tokrat pa si je zaradi koronavirusnih omejitev dogodke v živo ogledala le peščica Evropejcev, pa še te je denimo v Rimu popisala policija, poroča Guardian.

Veriga zatemnitve se je iz Evrope preselila v Ameriki, kjer so med drugim zatemnili Empire State Building v New Yorku, obelisk v Buenos Airesu ter muzej v Rio de Janeiru.

Organizatorji zdaj že tradicionalnega dogodka, ki poteka od leta 2007, so želeli letos opozoriti na razvoj bolezni zaradi uničevanja okolja.

"Zaščita narave je naša moralna odgovornost. Izguba narave poveča našo ranljivost za pandemije, pospešuje podnebne spremembe in ogroža našo prehransko varnost," je ob tem povedal generalni direktor Svetovnega sklada za okolje (WWF) Marco Lambertini.