Tri leta po strmoglavljenju Gadafija je Libija še vedno ujeta v začaran krog nasilja in nemoč osrednjih oblasti v Tripolisu, ki jim do zdaj še ni uspelo obračunati s številnimi milicami in stabilizirati z nafto bogate severnoafriške države.

Volilna udeležba naj bi bila nižja kot leta 2012, ko so se Libijci prvič po štirih desetletjih Gadafijevega vladanja odpravili na volišča. Po podatkih volilne komisije se je za volitve registriralo 1,5 milijona volivcev, kar je občutno manj kot pred dvema letoma, ko jih je bilo registriranih 2,7 milijona, kar je okoli dve tretjini volilnih upravičencev.

Med 1.628 kandidati, ki ne smejo biti člani političnih strank, volivci izbirajo 200 članov prihodnje poslanske zbornice, ki bo nasledila leta 2012 izvoljeni splošni narodni kongres, najvišje politično in zakonodajno telo v državi. V parlamentu je 32 sedežev rezerviranih za ženske. Volitve bodo potekale na okoli 4.000 voliščih, spremljalo pa naj bi jih več kot 4.400 domačih in tujih opazovalcev.

Nemirni vzhod
Razmere so še posebej napete na vzhodu države, kjer se paravojaška milica že več mesecev spopada z islamističnimi skupinami. Omenjena milica je zvesta generalu Kalifi Haftarju, ki ga oblasti obtožujejo, da namerava izvesti državni udar.

Libija je nestabilna tudi politično, saj sta se v zadnjih mesecih dve rivalski vladi prerekali za oblast. Sicer pa so se vse vlade od njegove izvolitve leta 2012 pritoževale nad dozdajšnjim parlamentom, ker da jim je njegova vloga tako izvršne kot zakonodajne oblasti zavezala roke pri obvladovanju milic.

Politična kriza je vrhunec dosegla februarja, ko je parlament, ki bi mu moral mandat poteči, odločil, da si ga podaljša do decembra. Ta odločitev je sprožila poulične proteste, poslanci pa so morali nato sklicati današnje volitve.