Kot sta po današnjih pogovorih v Rimu sporočila vodji strank Matteo Salvini in Luigi Di Maio, sta naredila "pomembne korake naprej" v pogajanjih o vladi, ministrih in premierju, čeprav nista razkrila, kateri izmed njiju naj bi nastopil to funkcijo. Njun cilj je čimprejšnja vzpostavitev vlade, poročajo tuje tiskovne agencije.

Vodjema najmočnejših strank po volitvah 4. marca se sicer čas za dogovor izteka. Italijanski predsednik Sergio Mattarella jima je za to v sredo dal še 24 ur časa, a sta ga že zaprosila za dodaten čas do nedelje, da bi oblikovala vladni program. Pričakovati je, da bo Mattarella v ponedeljek nato sprejel končno odločitev glede oblikovanja nove vlade, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Pot za rešitev politične krize po volitvah je v sredo zvečer odprl nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi, ko je sporočil, da ne bo nasprotoval oblikovanju vladne koalicije med Ligo, ki je v desnosredinskem zavezništvu z njegovo Naprej, Italija, in Gibanjem petih zvezd.

Liga in Gibanje sicer uradno ne potrebujeta glasov poslancev Naprej, Italija za oblikovanje skupne vlade, vendar pa so v Ligi želeli Berlusconijeva zagotovila, da temu načrtu ne bo nasprotoval, saj sta se Liga in Naprej, Italija na volitve odpravili skupaj v obliki desnosredinskega zavezništva, zaradi česar je Salvini doslej tudi vztrajal, da želijo v vladno koalicijo vstopiti skupaj, čemur je Gibanje odločno nasprotovalo.

Vse glasneje o predčasnih volitvah
Mattarella si sicer prizadeva za imenovanje začasne vlade, ki bi Italijo vodila do novih predčasnih volitev. A v Ligi in Gibanju tovrstni rešitvi nasprotujejo. Če stranki ne bosta mogli oblikovati skupne vlade, sta predlagali, da bi Italijani odšli na volišča že julija. Drugi so medtem bolj naklonjeni volitvam bodisi septembra bodisi oktobra, Mattarella pa je v ponedeljek predlagal decembrske volitve.

Glavna skupna točka populističnega Gibanja in protipriseljenske Lige je evroskepticizem. V primeru vladne koalicije teh dveh strank gre po poročanju Reutersa med prvimi ukrepi pričakovati ukinitev pokojninske reforme iz leta 2011, ki je dvignila upokojitveno starost. Ekonomisti svarijo, da bi tak ukrep Italijo stal 20 milijard evrov letno.

Mattarella nenaklonjen evroskepticizmu
Obe stranki si prav tako prizadevata za pogajanja glede evropskih fiskalnih pravil, saj želita Italiji omogočiti večji proračun. Gibanje je v zadnjem času sicer omililo evroskeptično retoriko in obljube o referendumu o izstopu iz evrskega območja, medtem ko Liga še naprej želi zapustiti "pomanjkljivo valuto".

Pristop obeh netradicionalnih strank do teh zelo pomembnih tem v Italiji skrbi tudi predsednika Mattarello, ki je dal v četrtek jasno vedeti, da ne želi videti nobenih nesoglasij z Evropsko unijo, in poudaril pomembnost ohranitve evra za prihodnost mednarodnih odnosov.