Ruska vojska se v regiji Doneck počasi pomika proti zahodu. Čeprav ukrajinske sile zagotavljajo, da "se držijo", so Ukrajinci, ki živijo na tem območju, vse bolj prestrašeni, saj je bojna črta vse bliže mestom, kot so Pokrovsk, Kostjantinivka in Krematorsk.

"Vemo, kaj nas čaka," je v BBC-jevi reportaži iz teh mest dejala Ukrajinka Marija iz Kostjantinivke. Boji so od tega mesta oddaljeni le še okoli 30 kilometrov, ves čas je slišati obstreljevanje. Mnogi Ukrajinci zato zapuščajo mesto, na železniško postajo v Krematorsku prihajajo vojaki in odhajajo civilisti, ki so se odločili, da se bodo premaknili na varnejša območja.

"Ruska vojska se je reorganizirala"

Litovske obveščevalne službe so medtem v četrtek objavljenem sporočilu presodile, da visoke cene nafte, izogibanje sankcijam in državna vlaganja dajejo Rusiji dovolj virov, da se lahko s trenutno intenzivnostjo v Ukrajini bojuje še najmanj dve leti. Dodali so, da se je ruska vojska v letu 2023 reorganizirala in okrepila in da bo tudi ob meji z državami članicami Nata razširila svoje vojaške sposobnosti.

Rusiji orožje in strelivo uradno dobavljata le Iran in Severna Koreja. Kitajska je postala njen največji dobavitelj mikročipov, juan pa glavna valuta za mednarodne transakcije Rusije, še dodajajo litovske agencije. Zapisali so tudi, da Rusija, odkar je leta 2023 v Belorusiji namestila bojne konice, tam gradi tudi infrastrukturo za njihovo uporabo.

Največ potreb po topovskih izstrelkih

Reuters pa medtem poroča, da več sto Čehov, Nizozemcev in Ukrajincev na vzhodu Češke skuša stare stavbe iz druge svetovne vojne čim prej spremeniti v središče za proizvodnjo orožja in streliva Ukrajini. Ukrajini namreč orožja primanjkuje, potem ko je ameriška vojaška pomoč v zadnjem času zastala. "Moramo pohiteti. Ukrajini moramo dobaviti več orožja, in to nam mora uspeti pošiljati hitreje," je dejal vodja nizozemske vojske, general Onno Eichelsheim, ki je prav tako prisoten v tovarni Sternberk, sicer v lasti češkega zasebnega proizvajalca orožja Excalibur Army.

Dodal je, da ukrajinska vojska trenutno najbolj potrebuje topniške izstrelke, saj obe strani na ta način vzdržujeta večinoma statične, utrjene položaje vzdolž bojne črte. Čeprav je Evropska unija marca lani obljubila, da bo v enem letu Kijevu dobavila milijon izstrelkov, so jim do zdaj dobavili manj kot polovico. Najdejavnejši pri zagotavljanju vojaške pomoči naj bi bili prav češka in nizozemska vlada.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je prejšnji teden v Bruslju dejal, da bo ukrajinska vojska samo letos potrebovala 2,5 milijona topovskih izstrelkov oziroma 7000 na dan. Države članice EU-ja so jih za zdaj zagotovile 400.000.