Srečanje Logarja in Blinkna je bilo tretje dvostransko srečanje na ravni zunanjih ministrov v letu in pol, namenjeno predvsem nadaljevanju strateškega dialoga med državama.

Po besedah Logarja je k povečani intenzivnosti stikov med Ljubljano in Washingtonom bistveno prispeval decembra lani ustanovljeni mehanizem strateškega dialoga med Slovenijo in ZDA, ki se je junija letos nadaljeval z izpeljavo rednih politično-vojaških konzultacij in preostalimi dvostranskimi srečanji. V današnjih pogovorih je bilo sklenjeno, da se strateški dialog nadaljuje v letu 2022, in sicer v Ljubljani in Washingtonu, so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva (MZZ).

"Slovenija in ZDA delijo skupne interese in vrednote, zato me še posebej veseli, da nadaljujemo strateški dialog, ki je bil lani vzpostavljen z namenom krepitve sodelovanja na vseh ravneh," je Logar povedal pred pogovori.

Logar je ameriškemu zunanjemu ministru predstavil dosežke slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, med katerim je Slovenija posebno pozornost namenila odnosom med EU-jem in ZDA. Sogovornika sta izrazila posebno zadovoljstvo nad uresničevanjem dogovorjenega z vrha med EU-jem in ZDA junija letos. Državi uspešno sodelujeta tudi v različnih večstranskih forumih.

"Današnje teme z državnim sekretarjem so se predvsem dotikale varnostnih vprašanj, predvsem v povezavi s skupnim delovanjem zveze Nato, z dogajanjem na rusko-ukrajinski meji, hkrati s ključnimi izzivi zveze Nato," je dejal Logar.

Kandidatura Slovenije za nestalno članico VS-ja

Slovenski zunanji minister je svojega ameriškega kolega uradno obvestil, da je Slovenija vložila kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov v obdobju 2024–25. "Predstavili smo dejavnosti, ki jih bo Slovenija zastopala in predstavljala tujim partnericam, predvsem državam, katerih podporo potrebujemo. Verjamemo, da lahko Slovenija kot država, ki zastopa vladavino prava, ki zastopa temeljne človekove pravice, ki je aktivna v multilateralizmu, ponudi pravi nabor razlogov za podporo," je povedal minister. Dodal je, da je o tem že govoril z evropskimi kolegi, nazadnje v četrtek s francoskim v Parizu.

Vzhodnoevropski regionalni skupini, v katero v okviru ZN-a sodi Slovenija, sicer v obdobju od 2024 do 2025 pripada en nestalni sedež. Zanj poleg Slovenije kandidira še Belorusija. Volitve bodo v Generalni skupščini ZN-a potekale junija 2023. Slovenija je bila nestalna članica VS-ja ZN-a že v letih 1998 in 1999.

"Slovenija je država, ki zastopa in zagovarja temeljne človekove pravice, in če primerjate Slovenijo in Belorusijo, ki se potegujeta za mesto nestalne članice VS-ja ZN-a, mislim, da je odločitev ZDA tu jasna," je na vprašanje, ali bodo ZDA podprle slovensko kandidaturo, odgovoril Logar.

Na vprašanje, kako komentira izjave iz Belorusije, da je Slovenija vložila kandidaturo po Belorusiji po nareku ZDA, pa je Logar odgovoril, da se bo Slovenija osredotočila na svoja sporočila: "Slovenija je s preteklim delom dokazala, da v multilateralnih formatih uspešno zagovarja ključna načela, ki so tudi v ustanovni listini ZN-a. Kaj pa tu pravi Belorusija, ki mislim, da ima precej težav z demokratično državo, za nas ni toliko pomembno."

Po njegovih besedah se bo slovenska diplomacija maksimalno potrudila, da bo dobila čim več glasov za kandidaturo. "Upam, da bomo čim uspešnejši v tej leto in pol dolgi kampanji, in upam, da bomo pri tem dobili tudi podporo Rusije," je dodal.

Blinken je na srečanju pozdravil slovensko kandidaturo. ZDA so po njegovih besedah prepričane, da je Slovenija zelo ustrezna kandidatka, ki bo v primeru izvolitve "kredibilen glas, ki bo prispeval k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti", so sporočili iz State Departmenta.

Skrbi dogajanje v BiH-u

Sogovornika sta se dotaknila kibernetske in energetske varnosti, ki sodita v širši kontekst prizadevanj tako Slovenije kot ZDA za krepitev odpornosti, digitalno preobrazbo in zeleni prehod. Zadnja so tudi prednostna področja predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja.

Logar in Blinken sta si tudi izmenjala stališča do aktualnih mednarodnih vprašanj, pri čemer sta poseben poudarek namenila Zahodnemu Balkanu. Strinjala sta se, da je stabilnost te regije ključnega pomena za evroatlantsko stabilnost, pri čemer je pomembno tesno sodelovanje med EU-jem, ZDA, zvezo Nato in državami Zahodnega Balkana.

Logar je v povezavi s tem predstavil prizadevanja Slovenije kot predsedujoče Svetu EU-ja za nadaljevanje procesa širitve EU-ja na Zahodni Balkan, še posebej glede nadaljnjih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Ob tem sta poudarila tudi zaskrbljenost nad položajem v Bosni in Hercegovini.

Ameriški državni sekretar je na srečanju dejal, da ceni slovensko podporo članstvu vseh šestih zahodnobalkanskih držav v EU-ju. "Državni sekretar in zunanji minister Logar sta skupaj izrazila zavezanost suverenosti in ozemeljski celovitosti Bosne in Hercegovine," je po srečanju sporočil tiskovni predstavnik State Departmenta Ned Price.