Mayeva je sicer ocenila, da je bil v pogajanjih z Evropsko unijo dosežen napredek, s čimer pa se opozicijski laburisti ne strinjajo. "Moramo se vprašati, kaj vlada počne ves ta čas od referenduma naprej? Le prička se med seboj," je bil piker vodja laburistov Jeremy Corbyn, ki meni, da vlada v pogajanjih ni naredila nobenega napredka.

Mayeva je znova pozvala k "novemu, globokemu in posebnemu partnerstvu med suverenim Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske (ZK) ter uspešno Evropsko unijo. Ko se oziramo proti naslednji fazi pogajanj, potem moramo reči, da je žogica na strani Evropske unije. Vsekakor pa sem optimistična in pričakujem pozitiven odziv". Britanska premierka se je zavzela za unikaten sporazum z EU-jem, a hkrati poudarila, da je možen tudi brexit brez dogovora. Vsekakor pa bo marca 2019 po zatrjevanju Mayeve ZK zapustilo enoten evropski trg in carinsko unijo.

Evropska komisija: Žogica je na strani Londona
Mayeva je britanski parlament nagovorila na dan, ko se je v Bruslju začel peti krog pogajanj. Na njem ni bilo glavnega britanskega pogajalca Davida Davisa, kar še zmanjšuje možnost preboja v ločitvenih vprašanjih. "Žogica je na strani Združenega kraljestva," je Mayevi odgovoril glavni govorec Evropske komisije Margaritis Schinas. Ob tem je spomnil, da je vrstni red jasen: najprej rešitve za ločitvena vprašanja, nato pogajanja o prihodnjih odnosih.

EU, ki že od začetka pogajanj v juniju vseskozi poziva k jasnejšim in konkretnejšim britanskim stališčem, izpostavlja upanje, da bo v petem krogu pogajanj dosežen napredek. EU nasploh vztraja, da je pred začetkom pogajanj o prihodnjih odnosih treba najprej doseči zadosten napredek glede vseh treh prednostnih ločitvenih vprašanj: pravic državljanov, finančne poravnave in meje na irskem otoku.

Čeprav EU še vedno trdi, da je njena enotnost neokrnjena, tudi v Bruslju odmevajo izjave danskega finančnega ministra Kristiana Jensena za britanski Guardian. Jensen je dejal, da ločitvena "igra" terja hiter političen kompromis in da je potreben premik na obeh straneh, ter s tem po nekaterih neuradnih ocenah prvi javno zamajal enotnost sedemindvajseterice.

Pomembno vprašanje, s katerim lahko strani morda premostita vkopana stališča, je prehodno obdobje med izstopom države iz unije in uveljavitvijo novega partnerstva. Britanska premierka je v govoru v Firencah pozvala k dveletnemu prehodnemu obdobju. Omenja se možnost, da bi se pogovori o prehodnem obdobju lahko začeli tudi brez zadostnega napredka glede treh prednostnih ločitvenih vprašanj, a za to glavni pogajalec EU Michael Barnier potrebuje nov mandat članic unije.