Pomoč Velike Britanije bi morala vključevati več pogojev, je za BBC dejal Cameron, ki je hkrati priznal, da se te države ne morejo spremeniti čez noč. "Prizadevamo si, da bi se stvari začele spreminjati, in smo pripravljeni vložiti denar v tisto, v kar verjamemo," je dejal. "Tisti, ki prejemajo pomoč Velike Britanije, bi morali spoštovati človekove pravice," je menil. Povedal je, da se je o tem pogovarjal z voditelji nekaterih držav, ki so se udeležili srečanja predsednikov vlad in držav Commonwealtha v avstralskem mestu Perth.

Grožnja britanskega premierja se sicer nanaša le na bilateralno pomoč, ki sodi v kategorijo "splošna podpora proračunu", in če bo grožnja uresničena, ne bo zmanjšala skupnega zneska pomoči kateri izmed držav. Del pomoči Malaviju so že suspendirali zaradi nespoštovanja pravic homoseksualcev v tej afriški državi. Podobni ukrepi grozijo tudi Ugandi in Gani.

Antigejevski zakoni dediščina imperija
V Ugandi je leta 2009 parlamentarna razprava o zakonu proti istospolni usmerjenosti sprožila polemike, ugandskega borca za pravice istospolno usmerjenih Davida Kato pa so v začetku letošnjega leta pretepli do smrti. V Nigeriji senat razpravlja o zakonu, s katerim bi prepovedali homoseksualne poroke in ki predvideva kazni za tiste, ki bi bili priče na takšnih porokah ali bi jih pomagali skleniti.

Reforme s področja varstva človekovih pravic in demokracije v državah Commonwealtha so eno izmed vprašanj, o katerih se voditelji na vrhu niso uspeli dogovoriti. Ukinitev prepovedi homoseksualnosti je bila eno izmed priporočil internega poročila o nadaljnji pomembnosti organizacije, ki združuje 54 držav, ki so bile nekoč del Britanskega imperija, in predstavlja skoraj 30 odstotkov svetovnega prebivalstva na šestih celinah. Kar 41 članic Commonwealtha ima zakone, ki prepovedujejo homoseksualnost. Številni izmed teh zakonov so dediščina britanskega imperija.

"Da" modernizaciji, "ne" skupnemu varuhu človekovih pravic
Ob koncu vrha Commonwealtha so države članice potrdile reforme, ki naj bi organizacijo posodobile in ji pomagale ohraniti njen glas v svetu. Avstralska premierka Julia Gillard je ob koncu vrha zatrdila, da so sprejete reforme dokaz, da je organizacija, ki šteje že 62 let, sposobna držati korak s časom. "Menim, da smo z reformami utrdili položaj Commonwealtha ter začrtali smer za pomembnejšo, dragocenejšo in bolj smiselno organizacijo," je dejala.

Voditelji držav so na tokratnem srečanju sicer odločili, da Commonwealth potrebuje listino skupnih vrednot, ki bo ključnega pomena pri vodenju organizacije v prihodnosti in naj bi bila pripravljena v prihodnjem letu. Skupni organizaciji so tudi dodelili več pristojnosti v odnosu do posameznih držav članic, ki kršijo človekove pravice ali se odmikajo od demokracije.

Voditelji pa so zavrnili pobudo za vzpostavitev nekakšnega skupnega varuha človekovih pravic. Ob tem je odmevala tudi grožnja kanadskega premierja Stephena Harperja, da se naslednjega vrha leta 2013, ki ga bo gostila Šrilanka, ne bo udeležil zaradi grobih kršitev človekovih pravic v tej državi.