"Narod ima dolg do Francoske Polinezije. Dolg je nastal zaradi izvajanja teh poskusov, predvsem tistih med letoma 1966 in 1974," je v nagovoru visokim predstavnikom Francoske Polinezije dejal Macron. "Želim resnico in transparentnost," je še povedal.

Med prvim uradnim obiskom na francoskem prekomorskem ozemlju se sicer ni opravičil za jedrsko eksperimentiranje, čeprav so ga skupine žrtev pozivale k temu, poroča France 24.

"Ljudje, ki trpijo, imajo zahteve. Prosimo vas, da stojite za tem, kar je država storila Polinezijcem, prosimo za opravičilo in resnično podporo," je Macrona na srečanju pozvala podpredsednica združenja žrtev jedrskih poskusov Lena Lenormand.

Sorodna novica Francoski jedrski eksperimenti tudi po 60 letih ogrožajo ljudi in okolje v Alžiriji

"Slišal sem vaše zahteve, videli boste moj odgovor," je dejal francoski predsednik. Ni se opravičil, napovedal pa je spremembe glede izplačevanja odškodnin. Finančno kompenzacijo je do zdaj prejelo le 63 polinezijskih civilistov.

Francoski raziskovalni spletni portal Disclose je marca poročal, da je žrtev sevanja okoli 100.000, številni so zboleli za levkemijo, limfomom in drugimi oblikami rakavih bolezni.

193 jedrskih poskusov

Francija je med letoma 1966 in 1996 na Francoski Polineziji, skupkom več kot stotih otokov v Tihem oceanu med Mehiko in Avstralijo, izvedla 193 jedrskih poskusov.

Macron se je med obiskom odzval tudi na trditve portala Disclose, da so francoski uradniki prikrivali razsežnosti sevanja. "Jasno vam želim povedati, da vam vojska ni lagala. Izpostavljeni so bili istemu tveganja kot vi. Ni bilo lažni, nekaterih tveganj niso vkalkulirali," je dejal.

Francoske jedrske poskuse na Francoski Polineziji kritiki vidijo kot dokaz rasističnega odnosa Francije do kolonij in nespoštovanja življenj domačinov. "Res je, da istih testov najbrž ne bi delali v La Creuse ali Bretaniji (pokrajinah v Franciji, op. a.)," je priznal Macron.