V tem obmorskem mestu na severu Francije poteka nezakonito tihotapljenje prebežnikov v Veliko Britanijo. Begunsko taborišče v Calaisu, imenovano Džungla, so zaprli in izpraznili decembra 2016. V njem je bilo 8.000 prebežnikov, zdaj pa jih je tam po podatkih francoskih oblasti še med 350 in 500, večinoma iz Etiopije, Eritreje in Afganistana. Pred izpraznitvijo je bila Džungla francoski simbol evropske prebežniške krize.

Ob prvem uradnem obisku Calaisa se je Macron srečal s prebežniki in tistimi, ki skrbijo zanje. Hkrati se je sestal tudi z lokalnimi oblastmi in prebivalci, ki so pozvali Pariz k večjemu ukrepanju, da bi preprečili nastajanje novega velikega begunskega taborišča, piše BBC. Francija je ena glavnih destinacij prebežnikov v Evropi, saj je lani prejela rekordnih 100.000 prošenj za azil.

"V nobenem primeru ne bomo dovolili še ene Džungle," je dejal Macron in dodal, da ne bodo dopustili nezakonitih zasedb javnih prostorov. Naslednji mesec naj bi francoski predsednik predstavil novo migracijsko politiko, ki bo vključevala pospešitev postopkov prijave prosilcev za azil in hitrejšo odstranitev tistih, katerih prošnje ne bodo sprejete. Človekoljubne organizacije in številni drugi so obtožili vlado zaradi ostrih ukrepov proti priseljevanju.

Poziv Londonu, naj prispeva več denarja
Macron se bo v četrtek sestal z britansko premierko Thereso May. Pariz želi ustrezno spremeniti sporazum iz Le Touqueta, ki določa mejni nadzor v pristanišču. Velika Britanija v skladu s sporazumom mejni nadzor izvaja že na francoski strani Rokavskega preliva. Kdor ne dobi dovoljenja za vstop na Otok, mora tako ostati v Franciji.

V Calaisu je zatrdil, da bo z Mayevo govoril o mladoletnih prebežnikih brez spremstva, sodelovanju obeh policij in "vzpostavitvi sklada za projekte, pomembne za regijo". Veliko Britanijo je pozval tudi, naj prispeva več denarja za reševanje prebežniške krize v regiji. "Četrtina britanske trgovine poteka prek Rokavskega preliva," je poudaril. Kot poročajo britanski mediji, je uradni London pripravljen prisluhniti francoskim argumentom.

Precej bolj kritičen je bil francoski predsednik do evropske azilne politike, ki jo je označil za "pomanjkljivo in nedosledno": "Danes veljavna dublinska ureditev je polna nedoslednosti." V skladu s to ureditvijo mora prošnjo za azil obravnavati prva država, v katero pride prosilec. "Treba je organizirati evropsko politiko, ki bo bolj solidarna navzven in navznoter. Treba je torej nameniti več denarja za nadzor meja in več koherentnosti pri politiki zunaj naših meja," je dodal.