V Parizu se je v ponedeljek zbralo več kot 20 evropskih voditeljev na razpravi o okrepitvi vojaške pomoči oziroma streliva Ukrajini. Na srečanju naj bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predstavili svojo odločenost glede podpore Ukrajini.

Kot je po srečanju novinarjem dejal Macron, "trenutno ni soglasja o tem, da bi poslali vojake", dodal pa je, da "ni nič izključeno". "Storili bomo vse, kar moramo, da Rusija ne zmaga," je zatrdil.

Macron ni hotel podrobneje povedati, katere države razmišljajo o napotitvi svojih sil, češ da raje ohranja nekaj "strateške dvoumnosti".

Francoski zunanji minister Stephane Sejourne je skušal pojasniti Macronove pripombe, da bi lahko Pariz v Ukrajino poslal vojake za določene posebne namene, in ne za boj proti Rusiji.

"Razmisliti moramo o novih ukrepih v podporo Ukrajini. Ti se morajo nanašati na specifične potrebe, pri čemer mislim zlasti na razminiranje, kibernetsko obrambo ali proizvodnjo orožja na ozemlju Ukrajine," je dejal.

"Nekateri ukrepi bi lahko zahtevali prisotnost na ukrajinskem ozemlju, ne da bi pri tem prestopili praga bojevanja. Ničesar ne bi smeli izključiti. Takšno je bilo in je še vedno stališče predsednika republike," je sklenil Sejourne.

Slovaški premier Robert Fico, ki je nasprotoval vojaški pomoči Ukrajini, je dejal, da več članic Nata in EU-ja razmišlja o pošiljanju svojih enot v Ukrajino na osnovi dvostranskih sporazumov s to državo.

"Lahko potrdim, da so nekatere države pripravljene poslati svoje enote v Ukrajino. So države, ki pravijo nikoli, med katere spada Slovaška, in tiste, ki pravijo, da je treba o tem predlogu razmisliti," je dejal Fico.

Sorodna novica Kabinet premierja: Slovenija se ne pripravlja na napotitev vojske v Ukrajino

Nato: "Ni načrtov za bojne enote v Ukrajini"

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da severnoatlantsko zavezništvo ne namerava poslati bojnih enot v Ukrajino. Kot je pojasnil, Natove zaveznice "zagotavljajo Ukrajini podporo brez primere". "To počnemo od leta 2014 in smo jo okrepili po (ruski) invaziji. Vendar ni nobenih načrtov za Natove bojne enote na tleh v Ukrajini," je dejal.

Tudi nemški kancler Olaf Scholz je zatrdil, da evropske države in članice Nata ne bodo pošiljale enot v Ukrajino. "Kar je bilo dogovorjeno med nami od začetka, velja tudi za naprej, in sicer da na ukrajinskih tleh ne bo vojakov, ki bi jih tja poslale evropske države ali države Nata," je dejal Scholz.

Poljski predsednik Andrzej Duda, ki je bil na srečanju, je dejal, da je najbolj razgreta razprava potekala prav o pošiljanju enot v Ukrajino, in dodal, da glede tega ni dogovora.

Slovenski obrambni minister Marjan Šarec je za oddajo Studio ob 17.00 dejal, da na ministrstvu za obrambo ne poteka nikakršna aktivnost v tej smeri.

Proti pošiljanju vojakov v Ukrajino so se izrekli tudi v Zagrebu, Madridu in Pragi.

Tudi ZDA proti tej ideji

Predstavnik Bele hiše je medtem dejal, da ZDA ne načrtujejo pošiljanja vojakov v boje v Ukrajini in prav tako ni načrtov za pošiljanje enot članic Nata v to državo. "Predsednik Biden je jasno povedal, da ZDA ne bodo poslale vojakov v boj v Ukrajino," je dejala predstavnica sveta za nacionalno varnost ZDA Adrienne Watson in dodala, da Joe Biden verjame, da je pot do zmage potrditev dodatne vojaške pomoči v kongresu.

Z Downing Streeta so v odzivu na izjave Macrona sporočili, da Velika Britanija ne načrtuje napotitve vojakov "velikega obsega" v Ukrajino poleg "majhnega števila" ljudi, ki so že tam in podpirajo ukrajinsko vojsko, predvsem z vidika "medicinskega usposabljanja".

Nizozemski premier Mark Rutte, ki naj bi imel največ možnosti, da postane naslednji generalni sekretar Nata, je dejal, da poudarek ponedeljkovega srečanja ni bil na pošiljanju enot v Ukrajino.

Do Macrona stroga francoska opozicija

"Ne vem, ali se kdo zaveda resnosti takšne izjave," se je na Macronove izjave odzvala nekdanja vodja skrajno desnega Nacionalnega zbora (RN) Marine Le Pen, ki je v preteklosti kandidirala za predsednico države. "Emmanuel Macron se igra vojskovodjo, vendar s tako lahkomiselnostjo govori o življenjih naših otrok. Na kocki je mir ali vojna v naši državi," je dejala.

Aktualni predsednik RN-ja Jordan Bardella je razmišljanje o napotitvi francoskih vojakov "proti jedrski sili" označil za nepremišljeno.

Vodja skrajne levice (LFI) Jean-Luc Melenchon je na družbenem omrežju X dejal, da bi bila vojna proti Rusiji norost, Francija pa bi s pošiljanjem vojakov v Ukrajino postala vojskujoča se država.

Zaskrbljenost zaradi Macronovih nepremišljenih izjav je izrazil tudi poslanec francoskih komunistov Pierre Dharreville.

Pri socialistih (PS), ki so sicer naklonjeni vojaški pomoči Kijevu, so se ogradili od predsednika države. Prvi sekretar PS-ja Olivier Faure je presodil, da bi bila vojna z Rusijo norost, in pozval k strateški razpravi v parlamentu.

Na neodobravanje so Macronove izjave naletele tudi med konservativnimi Republikanci. "Vstop Francije v vojno proti Rusiji bi bila norost z nepredstavljivimi posledicami," je dejal vodja strankine poslanske skupine v senatu Bruno Retailleau, ki je izrazil osuplost nad predsednikovimi izjavami.

Kremelj svari pred konfliktom med Natom in Rusijo

Pošiljanje vojakov v Ukrajino ni v interesu zahodnih držav, je v odziv na izjavo Macrona sporočil Kremelj. Njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je še dodal, da bi bil v tem primeru neposreden konflikt med zvezo Nato in Rusijo neizogiben.

"To zagotovo ni v interesu teh držav, tega bi se morale zavedati," je dejal Peskov. Kot je dodal tiskovni predstavnik Kremlja, številne države "ohranjajo precej trezno oceno morebitnih nevarnosti takih dejanj".

"Samo dejstvo, da se razpravlja o možnosti napotitve nekaj kontingentov iz Natovih držav v Ukrajino, je zelo pomemben element," je še dejal Peskov. Dodal pa je, da se Kremelj dobro zaveda stališča Macrona "do potrebe po tem, da Rusiji zadajo strateški poraz".

Na vprašanje, ali bi prihod Natovih vojakov v Ukrajino vodil v neposredno konfrontacijo med zavezništvom in Rusijo, pa je Peskov odgovoril, da v tem primeru "ne bi govorili o možnosti, temveč o neizogibnosti" spopada.

"In te države se morajo vprašati, ali je to v njihovem interesu in v interesu njihovih državljanov," je še dodal v izjavah, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP.