"Doba Francafrique se je končala," je v govoru francoski skupnosti v Librevillu poudaril Macron. Pri tem je imel z izrazom 'Francafrique' v mislih strategijo Francije v postkolonialnem času, v skladu s katero je Pariz podpiral avtoritarne voditelje v Afriki in tako branil svoje interese na celini, vključno z izkoriščanjem naravnih virov in uporabo vojaških oporišč.

"Včasih imam občutek, da se miselnost ni premaknila tako zelo, kot smo se mi, ko berem, slišim in vidim ljudi, ki Franciji pripisujejo namene, ki jih ta nima," je dejal francoski predsednik in napovedal, da so bo prisotnost francoskih vojakov v Afriki v prihodnjih mesecih "občutno zmanjšala", več pozornosti pa bodo namenili usposabljanju in opremljanju sil zavezniških držav.

V nekaterih nekdanjih afriških kolonijah Francije namreč vlada protifrancosko razpoloženje, piše AFP in dodaja, da celina medtem postaja novo diplomatsko bojišče, na katerem se krepi vpliv Rusije in Kitajske.

Francija je v zadnjem letu umaknila vojake iz nekaterih svojih nekdanjih kolonij, Malija, Burkina Fasa in Srednjeafriške republike. Vendar pa ima po navedbah AFP-ja v Senegalu, Slonokoščeni obali, Gabonu in Džibutiju še vedno nameščenih več kot 3000 vojakov, še 3000 pa na območju Sahela, v Nigru in Čadu.

Da je obdobje vmešavanja Francije v zadeve Afrike končano, so sicer govorili tudi nekateri Macronovi predhodniki, vključno s Francoisem Hollandom. V Gabonu se Macron udeležuje vrha One Forest, ki je osredotočen na ohranjanje deževnih gozdov, pozneje pa bo odpotoval še v Angolo, Kongo in Demokratično republiko Kongo.