Pet odlokov o reformi trga se bo v naslednjih dneh spremenilo v zakon, ki pa ne bo stopil v veljavo pred koncem tega leta, dokler ne bo podpisanih še več odlokov o podrobnostih zakona.

Predsednik želi z reformami spodbuditi podjetništvo v Franciji, kjer je stopnja brezposelnosti 9,5-odstotna. Po novem zakonu naj bi podjetniki enostavneje zaposlovali in odpuščali delavce ter imeli več svobode pri določanju delovnih pogojev.

Ukrepi, ki jih je zasnoval premier Edouard Philippe, zmanjšujejo vlogo sindikatov v majhnih podjetjih, omejujejo odpravnine za nepravično odpuščene delavce, delodajalcem pa omogočajo več neposrednih dogovorov z zaposlenimi o delovnih pogojih.

Nekdanji bančnik Macron poudarja, da so ukrepi nujni, da bi francoska delovna zakonodaja postala prožnejša in bi tako spodbudili zaposlovanje. Macron je obljubil, da bo brezposelnost v Franciji do leta 2022 znižal na sedem odstotkov.

Sindikati organizirali proteste
Sindikati so z rešitvami nezadovoljni, najostreje je proti njim z napovedanimi protesti nastopil največji sindikat v državi CGT. Vodja sindikata Philippe Martinez je ob začetku prvega protesta v Parizu minuli teden, ki ga je označil za velik uspeh, zatrdil, da se je njihovemu pozivu, naj gredo na ulice, odzvalo 100.000 ljudi po vsej Franciji.

Množica več tisoč ljudi se je takrat zbrala v mestih Nica, Marseille, Saint Nazaire, Toulouse in Caen. V četrtek so sledili novi protesti, velike demonstracije v Parizu pa je za soboto napovedal tudi levičarski politik Jean-Luc Melenchon.