Macron je med tridnevnim obiskom največjega latinskoameriškega gospodarstva v Sao Paulu poslovnežem dejal, da je dogovor o prosti trgovini med gospodarskima blokoma zelo slab, in dodal, da pogovori o njem še potekajo.

Prostotrgovinski sporazum med EU-jem in Mercosurjem, o katerem sta strani politični dogovor dosegli leta 2019, se je zaradi okoljskih zahtev EU-ja do Latinske Amerike znašel v slepi ulici.

"Pogovarjajmo se o novem, odgovornejšem sporazumu, ki bo usmerjen v naše cilje in realnost ter bo upošteval razvoj, podnebje in biotsko raznovrstnost," je v Sao Paulu ob srečanju z brazilskimi gospodarstveniki predlagal francoski predsednik, ki velja za enega najostrejših kritikov sporazuma v EU-ju.

Brazilija s predsednikom Luizom Inaciem Lulo da Silvo na čelu po drugi strani vztrajno zagovarja sporazum, ki naj bi odpravil večino carinskih dajatev med EU-jem in Mercosurjem in tako ustvaril območje z več kot 700 milijoni potrošnikov. Francija je večkrat izrazila zadržke do dogovora, obenem so francoski kmetje nasprotovali možnosti uvoza kmetijskih pridelkov, zlasti govedine, ki ne izpolnjuje strogih standardov EU-ja.

"Še vedno imamo čas," je dejal brazilski finančni minister Fernando Haddad. "Res je, da smo konec lanskega leta izgubili priložnost, vendar se temu dogovoru ne smemo odpovedati."

Pozval je tudi k večjim naložbam brazilskih podjetij v Francijo in dejal, da bi državi lahko sodelovali pri naložbah na tretjih trgih, zlasti v Afriki.

Lula je od lanske vrnitve na oblast obiskal več afriških držav in dejal, da želi obnoviti "dobre in plodne" odnose, ki jih je imela njegova država s celino, ko je bil leta 2000 prvič izvoljen za predsednika.

Njegova vlada namerava tudi spremeniti ukrepe prejšnje vlade predsednika Jaira Bolsonara, ki si je prizadevala za odpravo podnebnih zaščitnih ukrepov.

Macron je dejal, da si namerava na prihodnjih srečanjih na vrhu G 20 in COP v Braziliji prizadevati za več mednarodnih standardov, ki bi finančno spodbudili banke, podjetja in vlagatelje k razogljičenju industrijskih procesov in boljšemu ohranjanju okolja.

Brazilija splavila podmornico s francosko tehnologijo

Stališči držav se razlikujeta tudi glede vojne v Ukrajini. Macron je kljub temu poudaril, da imata "veliki miroljubni sili Brazilija in Francija" enako vizijo sveta, ko sta se v pomorskem oporišču Itaguai z Lulo udeležila slovesnosti ob splavitvi tretje brazilske podmornice francoske izdelave.

Ob tem sta poudarila pomen obrambnega partnerstva držav v času velikih svetovnih nemirov.

Obrambne vezi Francije in Brazilije "bodo dvema pomembnima državama, ki sta vsaka na svoji celini, omogočile, da se pripravita tako, da se bomo lahko spopadli s to preizkušnjo, ne da bi se bali kakršne koli vojne, saj smo zagovorniki miru," je dejal Lula. V skladu z dogovorom iz leta 2008 naj bi Brazilija prihodnje leto splavila četrto podmornico s francosko tehnologijo.

Brazilija načrtuje tudi gradnjo prve podmornice na jedrski pogon in skuša prepričati Francijo, naj okrepi prenos tehnologije, da bi ji pomagala vgraditi reaktor v podmornico in ji prodala opremo, povezano z jedrskim pogonom. Francija je zadržana do prenosa takšne tehnologije zaradi izzivov širjenja jedrskega orožja.

"Želim, da odpremo poglavje za nove podmornice ... da pogledamo jedrskemu pogonu v oči, pri tem pa popolnoma spoštujemo vse zaveze glede neširjenja jedrskega orožja," je dejal Macron.

Macron je turnejo po Braziliji, pomembni gospodarski zaveznici, začel v torek s predstavitvijo načrta za zbiranje več kot milijarde dolarjev zelenih naložb za zaščito brazilske in gvajanske Amazonije. Sklenil naj bi jo v prestolnici Brasilia, kjer ga bo Lula gostil na dvostranskih pogovorih.

Prvi obisk francoskega predsednika v latinskoameriški gospodarski velesili po več kot desetletju je tudi poskus ponovne vzpostavitve vezi, ki so se pod prejšnjim predsednikom Jairjem Bolsonarom močno poslabšale.