Če bo zakon v obstoječi obliki sprejet, bi za kaznivo dejanje lahko veljalo že tiskanje letakov s podatki za prosilce za azil ter pomoč prebežnikom - bodisi s hrano in osnovnimi potrebščinami bodisi s pravnimi nasveti.

Za tiste, ki bi zakon kršili, so predvidene zaporne kazni od nekaj dni do leta dni.

Madžarska bo ob tem spremenila svojo ustavo, da bi preprečila drugim državam EU-ja, da bi prosilce za azil preseljevale na Madžarsko, poroča BBC.

Orban, ki je bil prejšnji mesec še tretjič izvoljen za premierja, se že vse od začetka begunskega vala upira politiki EU-ja glede priseljevanja. Madžarska skupaj s Poljsko, Češko in Slovaško nasprotuje shemi EU-ja za premestitev 160.000 beguncev iz Sirije in Eritreje iz prenatrpanih begunskih taborišč Italije in Grčije.

Proti Sorosu
Madžarski parlament zdaj razpravlja o osnutku zakona, čeprav je zelo malo prebežnikov in beguncev, ki bi skušalo trenutno vstopiti v državo, predvsem zaradi ograje iz bodeče žice dvojne debeline na južni meji. Orbanova skrajno desna stranka Fidesz ima v parlamentu dvotretjinsko večino, o zakonu pa naj bi glasovali prihodnji teden.

Zakonodaja se imenuje "Stop Soros", kar odraža vladni odpor do ameriškega milijarderja, vlagatelja in človekoljuba Georgea Sorosa, ki ga Budimpešta obtožuje, da spodbuja muslimansko priseljevanje v Evropo.

Na Madžarskem rojeni Soros tovrstne obtožbe zavrača, za Orbana pa pravi, da se postavlja po robu evropskim vrednotam.

Leta 2015 je bila Madžarska tranzitna pot za okoli milijon prosilcev za azil, od katerih so mnogi bežali pred vojnami v Siriji, Iraku in Afganistanu. Za večino je bil končni cilj Nemčija.

Po postavitvi obmejnih ograj po balkanskih državah leta 2016 je priliv beguncev krepko upadel.