Spremenili bodo tiste dele zakonodaje, ki regulirajo vsebine tiskanih medijev in se nanašajo na razkrivanje novinarskih virov. Boljša zaščita teh virov pomeni, da bodo madžarski novinarji po novem primorani vir razkriti samo v izjemnih primerih, in še to ob sodniškem nadzoru.

Spremenjena zakonodaja od novinarjev ali redakcij tudi ne zahteva obveznega razkritja virov, ki je v skladu s kazenskim zakonikom obvezno samo v primeru, če so informacije neposredno povezane s hudim kaznivim dejanjem in dokazov za to ni mogoče pridobiti drugače.

Madžarsko ustavno sodišče je decembra lani nekatere dele medijske zakonodaje označilo za protiustavne in vladi premierja Viktorja Orbana naložilo, da mora spremembe uvesti do 31. maja.

Neupoštevanje Beneške komisije
Madžarski dnevnik Nepsazabadsag poroča, da je vlada pri spremembah medijske zakonodaje upoštevala izključno pripombe madžarskega ustavnega sodišča, vendar pa ni ugodila kritikam Beneške komisije Sveta Evrope, ki je kot nezadovoljiv označil tisti del medijskega zakona, ki se nanaša na imenovanje vodilnih ljudi v medijih in članov medijskega sveta.

Spremembe prinašajo tudi spremembe na področju pristojnosti medijskega komisarja, ki bodo poslej omejene predvsem na komunikacijske zveze, komisar pa ne bo mogel zahtevati preiskave v medijih.

Madžarski parlament, v katerem ima vladajoča stranka Fidesz skupaj z zavezniki absolutno večino, je medijsko zakonodajo bistveno spremenil z dvema zakonoma, kar je tako na Madžarskem kot v tujini sprožilo proteste in zaskrbljenost nad medijsko svobodo v državi.

Po kritikah Evropske komisije je madžarski parlament februarja 2011 sprejel prve spremembe obeh zakonov, ki so se nanašale predvsem na avdiovizualne in spletne medije.