Južni tok je deležen očitkov iz Bruslja, da meddržavni sporazumi v okviru načrtovanja gradnje plinovoda niso skladni z evropsko zakonodajo, vendar so madžarski poslanci vseeno sprejeli zakon, ki omogoča pospešeno gradnjo madžarskega kraka ruskega plinovoda.

Zakon je bil potrjen s 132 glasovi za in 35 proti. S sprejetjem zakona lahko cevi plinovoda gradijo tudi podjetja brez ustreznih dovoljenj in brez dovoljenja Evropske unije.

Orban v Putinov objem
Madžarski premier Viktor Orban je zaradi svoje politike že večkrat prišel v spor z EU-jem, v zadnjem času pa se je tesneje povezal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar z nelagodjem spremljajo tako v Bruslju kot v Washingtonu zaradi najslabših odnosov med Rusijo in Zahodom po koncu hladne vojne, vzrok za to pa je rusko vmešavanje v krizo na vzhodu Ukrajine.

Poleg Južnega toka podpira Madžarska tudi druge ruske energetske projekte, med drugim je tako z Moskvo sklenila dogovor o skladiščenju plina in gradnji novih reaktorjev v jedrski elektrarni Paks. Od Moskve so Madžari januarja letos prejeli tudi deset milijard evrov posojila.

Plinovod Južni tok naj bi bil sicer dolg 2.600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji se bo po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov. Projekt je po oceni, ki je stara že nekaj let, vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov.

Prek Južnega toka, ki bi se izognil tranzitnim državam, kot je Ukrajina, naj bi bilo v Evropo mogoče dobaviti 63 milijard kubičnih metrov plina letno.