Z ratifikacijo je bila odpravljena zadnja ovira in Švedska bo lahko postala 32. članica Severnoatlantskega zavezništva. Za članstvo je skupaj s Finsko zaprosila maja leta 2022, potem ko je Rusija napadla Ukrajino.

"Danes je zgodovinski dan. Švedska je pripravljena prevzeti odgovornost za evroatlantsko varnost," je kmalu po glasovanju na omrežju X sporočil švedski predsednik vlade Ulf Kristersson.

Tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pozdravil podporo švedskega pristopnega protokola. "S članstvom Švedske bomo vsi močnejši in varnejši," je še zapisal na omrežju X.

V madžarskem parlamentu se je tako le končala saga o švedskem vstopanju v zvezo Nato. Potem ko je sporazum ratificirala Turčija, ki se je zapletla v resen spor s Finsko, predvsem pa s Švedsko, je Madžarska nenadoma ostala zadnja članica Nata, ki še ni potrdila sporazuma. Kot razlog za dolgotrajno blokiranje je Budimpešta omenjala nekatere ostre kritike švedskih politikov na račun stanja demokracije na Madžarskem. Zaradi madžarskega nagajanja Švedski je vedno bolj naraščal pritisk zaveznic, tudi ZDA, na Budimpešto. Zaradi ruske agresije na Ukrajino si namreč Nato želi čim hitrejše vključitve Švedske v zvezo, je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Igor Jurič.

Madžarska bo kupila štiri bojna letala

K zgladitvi spora med Stockholmom in Budimpešto sta na koncu prispevala dva koraka – odločitev švedskega premierja Ulfa Kristerssona, da se odzove na večkratna vabila, naj obišče Madžarsko, in odločitev Stockholma, da Budimpešti proda štiri bojna letala gripen in s tem okrepi madžarsko floto, ki že dve desetletji najema 14 tovrstnih letal.

Po petkovem srečanju z madžarskim premierjem Orbanom je švedski premier Kristersson dejal, da se državi še vedno ne strinjata glede vsega, sta se pa z Orbanom strinjala, da lahko aktivno sodelujeta na področjih, kjer se stališča ujemajo. Podobno je bilo tudi sporočilo Viktorja Orbana, je dodal Jurič. Premierja sta tudi potrdila sodelovanje med državama na področju obrambe in menila, da morata njuni državi tesneje sodelovati v tistih točkah, glede katerih obstaja soglasje, ter sprejeti to, da lahko nastanejo tudi razlike v mnenjih.