Pobudnik referenduma je madžarska vlada, poznavalci pa ocenjujejo, da gre za poskus premierja Viktorja Orbana, da dobi politično podporo za svoja protipriseljenska stališča.
Kot poroča madžarska tiskovna agencija MTI, bodo volivci in volivke na referendumu odgovarjali na vprašanje: "Ali želite dovoliti Evropski uniji, da brez podpore parlamenta predpiše preselitev Nemadžarov na Madžarsko?"
Orban: "Ne" bo glas za neodvisno Madžarsko
Orban je v preteklosti izjavil, da bo "ne" na referendumu glas za neodvisno Madžarsko. Vrhovno sodišče je o razpisu referenduma odločalo, potem ko so bile vložene štiri pritožbe na odločitev madžarske volilne komisije, ki je potrdila referendumsko vprašanje.
Referendum, ki naj bi bil izveden do konca leta, bo veljaven, če bo volilna udeležba več kot 50 odstotkov.
Upad prispelih prebežnikov iz Turčije v Grčijo
Medtem ko želi vlada v Budimpešti preprečiti nastanitev prebežnikov, ki so že v EU-ju, na Madžarskem, visoki komisariat ZN-a za begunce (UNHCR) in grški štab za begunsko krizo sporočata, da je število prosilcev za azil, prispelih iz Turčije v Grčijo, močno upadlo. Aprila je tako v Grčijo prišlo 3.469 prosilcev za azil.
Gre za znaten upad glede na april lani, ko je bilo to število 13.556. Upad je še očitnejši v primerjavi s prvimi meseci letošnjega leta. Januarja jih je namreč prišlo 67.415, februarja 57.066 in marca 26.971.
Tudi v prvih dneh maja število prebežnikov, ki so prispeli v Grčijo, ostaja nizko. Konec tedna jih je na grške otoke iz Turčije prišlo le 112. V ponedeljek in zgodaj davi je na otok Samos prišlo 61 prosilcev za azil, medtem ko na preostalih otokih niso zaznali novih prebežnikov, navedbe grškega centra povzema nemška tiskovna agencija DPA.
Upad števila novih prebežnikov je predvsem posledica uveljavitve dogovora med EU-jem in Turčijo o upravljanju migracijskih tokov. Spomnimo, omenjeni dogovor, po katerem se iz Grčije v Turčijo vračajo prebežniki, v zameno pa bo Ankara prejela znatno finančno spodbudo, hitrejšo vizumsko liberalizacijo in pospešitev pristopnih pogajanj, je tarča ostrih kritik človekoljubnih organizacij. V Amnesty International tako opozarjajo, da dogovor krši mednarodno pravo.
V Grčiji kljub upadu napeto
Grčija se sooča z velikim številom prebežnikov na njenem ozemlju, obljubljena podpora EU-ja pa ni v celoti uresničena. Na grške otoke tako ni prišel še nihče od strokovnjakov za azil, ki so jih Grčiji obljubile druge članice Unije, od obljubljenih 2.300 pripadnikov varnostnih sil pa jih je na terenu trenutno le polovica.
V sprejemnih centrih za begunce na otokih Ios in Lezbos je napeto. Nastanjenih je namreč precej več ljudi, kot jih lahko centri sprejmejo, noben prebežnik pa noče nazaj v Turčijo. Nasprotno, želijo nadaljevati pot proti severu in zahodu Evrope.
V Idomeniju vztraja več kot 10.000 ljudi
Razmere za prebežnike niso težke le na otokih. V begunskem centru Idomeni ob meji z Makedonijo v šotorih in odsluženih železniških vagonih še vedno vztraja več kot 10.000 ljudi, ki upajo na ponovno odprtje meje in nadaljevanje poti proti srednji in zahodni Evropi ter se ne želijo preseliti v zbirne centre po Grčiji.
Vse več ljudi pa skuša čez Sredozemsko morje priti v Evropo, in sicer v Italijo. Po podatkih Organizacije za migracije (IOM) je letos v Sredozemskem morju utonilo ali je pogrešanih že 1.343 prebežnikov.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
