Za predsedniški položaj se je potegovalo sedem kandidatov, med njimi trije Albanci in ena ženska, poroča dopisnica RTV Slovenija Marta Razboršek. Največ možnosti za zmago naj bi imel kandidat vladajoče stranke VMRO-DPMNE Gjorgej Ivanov. Volitve so spremljali številni domači in tuji opazovalci. Glasovanje je oviralo obilno sneženje, saj je ponekod onemogočilo dostavo volilnih glasovnic, zaradi česar so nekatera volišča ostala zaprta.
Sedem kandidatov, med njimi prvič ženska
1,8 milijona volilnih upravičencev je novega predsednika izbiralo med sedmimi kandidati: za položaj se poleg Ivanova, kandidata vladajoče VMRO-DPMNE, potegujejo še Ljubomir Frčkoski, skupni kandidat opozicijskih SDSM in NSDP, nekdanji makedonski veleposlanik pri Natu Nano Ružin, kandidat LDP, nekdanji notranji minister, neodvisni kandidat Ljubo Boškoski, Agron Buxhaku, kandidat albanske vladne stranke DUI, nekdanji minister za zdravje Imer Selmani in predsednik lani ustanovljene stranke Nova Demokracija ter edina ženska kandidatka Mirushe Hoxha, kandidatka opozicijske albanske stranke DPA. Zdajšnji predsednik Branko Crvenkovski se ni odločil za ponovno kandidaturo.
Največ možnosti pripisujejo Ivanovu, ki naj bi prejel med 25 in 29 odstotki, kar pa ne bo dovolj za zmago v prvem krogu. Po mnenju analitikov naj bi se Ivanov v drugem krogu, ki bo 5. aprila, za zmago pomeril s kandidatom opozicije, 53-letnim Frčovskim, ali pa 41-letnim Selmanijem, ki ga kličejo tudi makedonski Obama. Vzdevek si je prislužil, ker naj bi, tako kot ameriški predsednik Barack Obama, prinašal upanje za rešitev iz krize. Po zadnjih ocenah lahko pričakujeta okoli 14- oz. 12-odstotno podporo. Prvi krog bo sicer veljaven, če se bo volitev udeležilo vsaj 40 odstotkov volivcev.
Visoko število opazovalcev
Volitve je spremljalo okoli 500 tujih in približno 7.000 domačih opazovalcev, saj so za EU te volitve zrelostni preizkus. Bruselj namreč še ni začel pristopnih pogajanj s kandidatko Makedonijo, tokratne volitve pa so še posebej pod drobnogledom zaradi lanskih. Lanske parlamentarne volitve so namreč zaznamovali nasilje in nemiri, v katerih je ena oseba umrla, osem pa jih je bilo ranjenih. Mednarodna skupnost je pozneje menila, da volitve niso v skladu z veljavnimi standardi. Odposlanec EU-ja v Makedoniji Erwan Fouere je pred volitvami dejal, da pomenijo zadnjo priložnost za Makedonijo, da dokaže, da lahko izvede volitve v skladu z mednarodnimi standardi. Proces vstopanja Makedonije v EU je še dodatno zapletel spor z Grčijo glede uporabe imena Makedonija.
Na lokalnih volitvah se bo za 85 županskih mest pomerilo okoli 370 kandidatov, za okoli 1.200 položajev v 84 občinskih skupščinah in Skopju pa se poteguje 11.000 kandidatov. Najbolj napeta tekma za župana se bo ravno v prestolnici Skopju, kjer se za položaj potegujeta nekdanji predsednik parlamenta Tito Petkovski (SDSM) in kandidat VMRO-DPMNE Koce Trajanoski.
K. T.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje