Sporazum naj bi bil podpisan v roku dveh tednov. Ob tem se je premier Gruevski posebej zahvalil Sloveniji, Turčiji in drugim državam, ki so Makedoniji, tudi za ceno morebitne ohladitve odnosov s Srbijo, makedonska prizadevanja podprli, poroča makedonska televizija A1.

Ker zaradi nasprotovanja Grčije Makedonija ni dobila povabila v severnoatlantsko zvezo, je njena delegacija protestno predčasno zapustila vrh severnoatlantske zveze v Bukarešti.

Makedonija in Grčija sta zapleteni v spor zaradi imena, ki je Makedonijo stal želenega povabila v zvezo. Medtem ko so vrata Albaniji in Hrvaški v zvezo Nato odprta, pa "žal še ne moremo brezpogojno povabiti nekdanje jugoslovanske republike Makedonije zaradi vprašanja glede imena," je dejal slovenski premier in predsedujoči EU-ju Janez Janša na zasedanju voditeljev članic Nata.

"Če parafraziram (ameriškega) predsednika Georgea Busha, so bile vse tri države 'prijateljice, še preden so bile zaveznice, in so bile aktivne zaveznice, še preden so to postale v pogodbi'. Upam sicer, da bodo v zavezništvu Nato kmalu plapolale vse tri nove zastave," je še dejal Janša.

"Žalosten dan za Nato"
Makedonska delegacija se je na nepovabilo odzvala z besedami, da je "to zelo žalosten dan, zelo nesrečen za Nato". Predstavnik makedonske vlade Ivica Bocevski je dodal, da je njegova država izpolnila vse standarde, vrh pa bo makedonska delegacija predčasno zapustila, da bi bila s svojimi ljudmi.

Ime rešeno, vabilo samodejno
Da Makedonija danes ne bo dobila povabila, so že predtem potrdili tudi grški diplomatski viri. Razprava naj bi zdaj potekala v smeri opredelitve časovnega okvira, v katerem naj bi bilo vprašanje imena rešeno, so pojasnili.

Če bi Makedonija spor z Grčijo glede svojega imena, zaradi katerega Grčija noče dati soglasja k povabilu Makedoniji v Nato, rešila v predvidenem roku, bi nato samodejno dobila povabilo v zavezništvo, tako da še en vrh Nata ne bi bil potreben, so danes nakazali viri. Grčija je pripravljena sprejeti sestavljeno ime, ki bi jasno kazalo razliko med državo in severnogrško pokrajino z enakim imenom. Prav tako pa vztrajajo, da se mora novo ime uporabljati na vseh ravneh, v mednarodnih in dvostranskih odnosih.

Osebni poraz za Busha
Razplet spora je udarec tudi za Busha, ki si je prizadeval za vstop vseh treh držav, poleg tega pa je za razliko od Rusije tudi močno lobiral za povabilo Gruziji in Ukrajini v Nato, da bi se tako zveza razširila v nekdanjo sovjetsko ozemlje. Ostale zaveznice se niso želele zameriti Rusiji, zato so se odločile za "ne" tema dvema državama - vsaj do decembra, ko bodo to temo znova načeli.

Razprtije glede širitve severnoatlantske zveze po mnenju strokovnjakov mečejo senco na Bushevo dediščino in dajejo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu priložnost, da izkoristi razklano zavezništvo in okrepi rusko moč na svoji strani.

Grošelj: "Povečanje napetosti v Makedoniji"
Nato je sicer enoten glede povabila Hrvaški in Albaniji, je v sredo po koncu delovne večerje voditeljev članic Nata povedal tiskovni predstavnik Nata James Appathurai. Zaveznice so tudi soglasne, da naj Makedonija povabilo dobi čim prej, je dodal.

Za mnenje na to temo smo povprašali Klemna Grošlja s Fakultete za družbene vede, ki pravi, da je treba imeti v mislih, "da je Makedonija investirala v članstvo v Natu veliko energije in naporov, zaradi česar lahko pričakujemo povečanje notranjepolitičnih napetosti v državi". Makedonija bo morala zdaj več energije vložiti v reševanje spora z Grčijo, tudi zato, da se ji ne bi podobna zgodba ponovila pri približevanju k EU-ju. "Kljub temu pa bosta tako Nato kakor tudi EU nadaljevala napore k nadaljnji stabilizaciji Makedonije, saj ni nikomur v interesu zaostrovanje razmer v teh državi," zaključuje Grošelj.

"Hrvaška prevzema svoj del odgovornosti"
Na Hrvaškem menijo, da je povabilo za vstop v Nato logično pred njenim skorajšnjim vstopom v EU. "Skozi podoben postopek zrelosti članstva v Varnostni svet in Nato, vendar ped članstvom v EU-ju, je šla tudi Slovenija in druge nove članice EU-ja", je za MMC povedal Mario Nobilo, veleposlanik Hrvaške v Sloveniji, in dodal, da bo "članstvo Hrvaške v Natu prispevalo k stabilnosti, še posebej v jugovzhodni Evropi, kjer se področje nestabilnosti oži. S prevzemanjem svojega dela odgovornosti Hrvaška kot članica Nata v sinergiji z drugimi članicami lahko bistveno prispeva k trajni stabilizaciji jugovzhodne Evrope", je končal Nobilo.

K. S./T. V.