Socialdemokrat Zaev je na čelo vlado stopil pol leta po volitvah. Foto: EPA
Socialdemokrat Zaev je na čelo vlado stopil pol leta po volitvah. Foto: EPA
Zoran Zaev
Zaev je koalicijo oblikoval z albanskima strankama DUI in Zavezništvom Albancev. Foto: EPA
Makedonija le dobila novo vlado

Poškodovan ni bil nihče, notranje ministrstvo pa je strelca, po poročanju makedonskih medijev naj bi šlo za dedka bolne deklice, ki je umrla leta 2015, takoj prijelo. Do streljanja je prišlo pred poslopjem ministrstva za zdravje. Varnostniki so ministra, strelec je nanj streljal od zadaj, takoj porinili na stran, napadalca pa obvladali.

Primer deklice, ki je bolehala za skoliozo in je umrla med čakanjem, da bi ji sklad za zdravstvo zagotovil sredstva za operacijo v tujini. Smrt deklice je bila tema vroče politične razprave takrat še opozicijskega SDSM-ja, ki je obtožila Todorova, da je namerno zavlačeval z zagotovitvijo finančnih sredstev za operacijo.

Zdaj vladni SDSM je obsodil napad na Todorova, zdaj opozicijski VMRO-DPMNE pa je ocenil, da je poskus umora njenega člana rezultat destruktivne politike SDSM-ja in njenega vodje Zorana Zaeva, zdaj novega makedonskega premierja.

Sredina potrditev vlade ključ do politične stabilnosti
Po dvodnevni razpravi je vlado podprlo 62 poslancev, proti pa je glasovalo 44 poslancev. Pet se jih je glasovanja vzdržalo. "Lahko sporočim, da je bila nova vlada izvoljena," je po glasovanju dejal predsednik parlamenta Talat Xhaferi, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Makedonija je tako novo vlado dobila skoraj šest mesecev po parlamentarnih volitvah.

V novi vladi sta poleg socialdemokratov še manjši albanski stranki DUI in Zavezništvo Albancev. Tretja albanska stranka, Gibanje Besa, ne bo del vlade, a namerava v parlamentu podpirati koalicijo.

Prvič po letu 2006 v vladi ni konservativne stranke VMRO-DPMNE dolgoletnega premierja Nikole Gruevskega. Brez imunitete bi se lahko Gruevskemu in njegovim najtesnejšim sodelavcem obetal celo kazenski pregon, saj jim posebno tožilstvo očita težka kazniva dejanja, vključno s pranjem denarja, korupcijo in prisluškovanjem državljanom.

Makedonija je v politični krizi že od leta 2015, rešitve pa niso prinesle niti predčasne parlamentarne volitve decembra lani, do katerih je prišlo ob posredovanju EU-ja. Konservativci so sicer zmagali, a niso našli koalicijskega partnerja za vladanje.

Predsednik države Gjorge Ivanov, blizu konservativcem, nato dolgo ni hotel podeliti mandata za sestavo vlade socialdemokratu Zaevu, čeprav mu je uspelo zbrati parlamentarno večino. Ivanov je utemeljeval, da naj bi v njegovem koalicijskem dogovoru določena razširitev pravic albanske manjšine ogrožala enotnost Makedonije.

Vdor v parlament
Kriza je aprila doživela vrhunec z vdorom v parlament. Ko je namreč nova parlamentarna večina izvolila Xhaferija za novega predsednika parlamenta, so v parlament vdrli privrženci VMRO-DPMNE-ja in izbruhnilo je nasilje. Več kot 100 ljudi je bilo poškodovanih, med njimi tudi poslanci in Zaev.

Pod pritiskom ZDA in EU-ja je Ivanov sredi maja vendarle popustil in podelil Zaevu mandat. Ta je skupaj s koalicijskima partnericama Ivanovu pisno zagotovil, da njegov koalicijski program ne bo kršil niti makedonske ustave niti zakonodaje.

Zaev je 25-člansko vlado predstavil že v nedeljo zvečer, v njej pa bo sedem pripadnikov albanske manjšine. Novi zunanji minister bo karierni diplomat in nekdanji veleposlanik v ZDA Nikola Dimitrov, Radmila Šekerinska bo ministrica za obrambo, Oliver Spasovski pa notranji minister. Vsi trije so iz SDSM-ja. Za približevanje Makedonije Evropski uniji bo pristojen Bujar Osmani iz stranke DUI.

Makedonija le dobila novo vlado