Indijski ocean je izjemnega pomena za svetovno gospodarstvo, saj po njem potekajo ene od najpomembnejših in najprometnejših pomorskih trgovskih poti, ki so že v preteklosti predstavljale most med vzhodom in zahodom. Prek teh "morskih komunikacijskih poti" se danes po podatkih regionalnega združenja držav ob Indijskem oceanu med drugim opravi dve tretjini vseh svetovnih dobav nafte, tretjino vsega razsutega tovora in polovico kontejnerskega ladijskega prevoza.

Kdor bo nadziral Indijski ocean, bo prevladal v Aziji, je pred več kot sto leti zapisal ameriški pomorski častnik in zgodovinar Alfred Mahan, ki je napovedal, da se bo v 21. stoletju v tretjem največjem oceanu odločalo tudi o usodi sveta.

Njegove preroške besede so se začele uresničevati, saj je Indijski ocean predvsem v zadnjem desetletju postal novo prizorišče rivalstva med azijskima velesilama, ki imata napete odnose že zaradi nedoločene kopenske meje na Himalaji, kjer sta se na začetku 60. let prejšnjega stoletja zapletli v krvavo vojno in kjer se občasno še vedno odvijajo spopadi med obmejnimi enotami, tudi z žrtvami na obeh straneh.

Že tako slabe odnose med državama z daleč največjim številom prebivalstva na svetu je v preteklih mesecih še dodatno načela najmanjša azijska država, tako po kopenski površini kot po številu prebivalcev. Maldivi se namreč skušajo otresti navezanosti na svojo veliko večjo severno sosedo Indijo, ki velja za tradicionalnega zaveznika otoške države, s katero ima sklenjene številne varnostne, obrambne in gospodarske sporazume.

Odnosi so se spremenili, potem ko je bil za maldivijskega predsednika lani septembra izvoljen prokitajsko usmerjeni voditelj Mohamed Muizzu, ki je premagal Indiji naklonjenega predhodnika Ibrahima Soliha. Muizzu je med predvolilno kampanjo poudarjal, da ogromen vpliv Indije pomeni grožnjo suverenosti, ob tem pa v primeru zmage napovedoval umik indijskih vojakov z Maldivov.

Indija sicer nima znatne vojaške prisotnosti na otočju, kjer je nameščenih 77 indijskih vojakov in še 12 članov medicinskega osebja indijske vojske. Po trditvah New Delhija indijski vojaki sodelujejo pri humanitarni pomoči in pomagajo pri medicinskih evakuacijah prebivalcev oddaljenih otokov. Za medicinske namene, pomoč pri iskalnih in reševalnih akcijah ter pomorski nadzor je Indija zagotovila Maldivom tudi dva helikopterja in letalo, ki jih upravlja indijsko osebje.

A nova oblast na Maldivih očitno ni prepričana v dobronamernost Indije, saj jo obtožuje prevelikega vpliva in vmešavanja v notranje zadeve države, zaradi česar se je odločila za prevetritev odnosov in zavezništev. Muizzi je tako držal svojo predvolilno obljubo in sredi januarja pozval k umiku indijskih vojakov, za kar jim je dal čas do 15. marca.

"Najpomembneje je opozoriti, da indijske sile ne morejo ostati na Maldivih. To je politika te vlade. To je tudi obljuba predsednika in kar si želijo prebivalci Maldivov," je predstavnik Muizzujevega kabineta Ahmed Nazim sporočil po nedavnem srečanju delegacij obeh držav v Maleju, na katerem je predsednik predlagal umik indijskih vojakov.

Njegov poziv je prišel po obisku Kitajske, s čimer je poskrbel še za dodatno jezo v New Delhiju. Muizzu je s tem tudi prekinil tradicijo svojih predhodnikov, za katere je bil obisk Indije prva destinacija po prevzemu predsedniškega položaja, saj se je najprej odpravil v Turčijo in nato decembra na podnebni vrh v Združene arabske emirate, kjer pa se je ob robu zasedanja srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem, s katerim sta se dogovorila za ustanovitev delovne skupine za medsebojne odnose.

"Nikogaršnje dvorišče"

Na začetku letošnjega leta je sledil odmeven petdnevni obisk na Kitajskem, kjer se je Muizzu srečal s tamkajšnjim političnim vrhom, vključno s predsednikom Ši Džinpingom in premierjem Li Čjangom, v domovino pa se vrnil z nadgradnjo odnosov v "celovito strateško partnerstvo sodelovanja" in z 20 sporazumi na področju gospodarstva, infrastrukture in kmetijska.

Obe strani sta se v skupni izjavi po srečanju med Muizzujem in Šijem zavezali, da bosta varovali temeljne interese obeh držav, medtem ko je Peking poudaril, da odločno podpira Maldive pri varovanju njihove nacionalne suverenosti, neodvisnosti in nacionalnega dostojanstva ter odločno nasprotuje tujemu vmešavanju v njihove notranje zadeve.

"Morda smo majhni, vendar vam to ne daje pravice, da nas ustrahujete. Nismo nikogaršnje dvorišče. Smo samostojna in suverena država," je med obiskom na veselje gostiteljev dejal Muizzu, ki sicer ni konkretno omenil Indije, a je bilo jasno, da je bilo ostro stališče namenjeno prav njej. Maldivijski predsednik se je zahvalil Kitajski za njeno pomembno vlogo pri gospodarskem uspehu Maldivov in prispevku pri razvoju infrastrukture.

Po poročanju portala The Diplomat, ki se posveča indijsko-pacifiški regiji, je maldivijski predsednik po vrnitvi iz Kitajske znova namenil ostre besede Indiji. "Čeprav smo majhno otočje v tem oceanu, pa imamo ogromno izključno ekonomsko cono, veliko 900.000 kvadratnih kilometrov. Maldivi so ena izmed držav z največjim deležem tega oceana. Ta ocean ne pripada določeni državi," je dejal in s tem prikimal pogosto izraženemu stališču Kitajske, da Indijski ocean ne pripada Indiji.

Novi gospodarski partnerji

Muizzu je napovedal tudi konkretne načrte za prekinitev odvisnosti od Indije in rojakom obljubil, da bo država poiskala alternativne destinacije za izobraževanje in zdravstvene storitve ter za uvoz osnovnih dobrin in zdravil.

V okviru od države podprte brezplačne zdravstvene oskrbe trenutno Maldivijci odhajajo na zdravljenje na Šrilanko in v Indijo, ta pa je tudi glavna izvoznica osnovnih živil za otočje. Maldivijski predsednik v skladu z novimi načrti zdaj obljublja dostop do bolnišnic na Tajskem in v Združenih arabskih emiratih, uvoz hrane iz Turčije in zdravil neposredno od proizvajalcev v ZDA in Evropi.

Kot je za The Diplomat zapisala Rajeswari Pillai Rajagopalan z indijskega inštituta Observer Research Foundation, obnašanje Maldivov ni nič posebnega, saj skušajo glede na prisotnost dveh velikih sil v svoji soseščini, ki igrata druga proti drugi, zase doseči najboljši izkupiček, a po njenih ocenah je šel Muizzi tokrat predaleč.

Tesnejše odnose s Kitajsko je zagovarjal že njegov mentor in nekdanji predsednik Abdula Jamin, ki je bil na čelu države od leta 2013 do leta 2018 in v tem času Maldive v okviru kitajske pobude Pas in cesta priključil pomorski svilni poti, kjer ima osrednjo vlogo Indijski ocean.

Najvidnejši rezultat takratnega sodelovanja med državama je bila gradnja 1,29 kilometra dolgega mostu kitajsko-maldivijskega prijateljstva, ki povezuje otoke Male, Hulhule in Hulhumale.

Gradnja, ki se je končala leta 2018, je stala 210 milijonov dolarjev in je bila po navedbah Financial Timesa večinoma financirana s pomočjo 126 milijonov sredstev kitajske vlade in 86 milijonov posojil kitajske državne banke Exim.

Kopičenje kitajskega dolga

Most prijateljstva je postal tudi simbol obsežnega zadolževanja s posojili Kitajske, ki trenutno po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) predstavljajo 20 odstotkov vsega dolga Maldivov.

Kot je na portalu China-Global South Project poudarila Sanija Kulkarni, je bilo gospodarsko sodelovanje med Maldivi in Indijo premočno v prid zadnje, a je vseeno dolg do dolgoletne zaveznice kar desetkrat manjši in znaša 123 milijonov dolarjev, medtem ko Kitajski dolgujejo že 1,37 milijarde dolarjev, kar predstavlja veliko breme za državno blagajno.

Po obisku Kitajske je Muizzu povedal, da je predsednika Šija osebno pozval k prestrukturiranju kitajskega dolga, Peking pa naj bi privolil, da bo v kratkem na Maldive poslal skupino kitajskega finančnega ministrstva, ki bo preučila možnosti za odlog plačevanja dolga za obdobje prihodnjih petih let. "To nam bo olajšalo odplačevanje posojila," je novinarjem dejal maldivijski predsednik.

Poziv k bojkotu Maldivov

Toda na obzorju se pojavljajo morebitne težave za maldivijsko gospodarstvo, katerega skoraj tretjino s številnimi letovišči na večjih ali manjših otokih predstavlja turizem. Med najštevilčnejšimi gosti so namreč turisti iz Indije, kjer pa se je zaradi diplomatskega spora med državama razplamtela prava kampanja proti potovanjem na Maldive.

Polemika se je zaostrila na začetku letošnjega leta, potem ko so trije namestniki maldivijskih ministrov indijskega premierja Narendro Modija na družbenih omrežjih označili za "klovna", "terorista" in "izraelsko lutko". S tem so se odzvali na promocijski turistični video, v katerem je Modi za novoletne praznike obiskal indijske otoke Lakšadvip, ki ležijo severno od Maldivov, in rojake vabil k počitnicam na domačih turističnih destinacijah.

"Tiste, ki obiskujejo in se navdušujejo nad plažami po svetu, prosim, naj najprej obiščejo in si ogledajo Lakšadvip," v videu pove Modi.

Zavedajoč se pomembnosti indijskih turistov, ki so jih lani na Maldivih našteli okoli 210.000 in so bili skupaj z Rusi na prvem mestu po številu tujih gostov, je vlada v Maleju takoj ukrepala in škodo skušala omiliti s suspendiranjem vseh treh politikov.

Maldivijsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je vlada seznanjena s "ponižujočimi opazkami" proti tujim voditeljem, ki jih ne bo tolerirala. "Indija je bila vedno dobra prijateljica Maldivov in ne smemo dovoliti, da takšne brezčutne pripombe negativno vplivajo na dolgoletno prijateljstvo med državama," je skušal spor zgladiti tudi prejšnji predsednik Solih.

A jeznih Indijcev to ni pomirilo in pozivu k bojkotu Maldivov so se pridružili številni indijski zvezdniki, ki so na družbenih omrežjih objavljali fotografije odpovedi potovanj v južno sosedo.

Nov udarec maldivijskemu turizmu je zadala tudi druga največja indijska spletna potovalna platforma EaseMyTrip z 22-odstotnim tržnim deležem med domačimi ponudniki, ki je do preklica ukinila rezervacije poletov in potovanj na Maldive. "Za ta korak smo se odločili, ker bi to storil vsak narod, ki se spoštuje," so za Reuters pojasnili v podjetju in dodali, da bodo spodbujali obisk domačih otokov Lakšadvip, četudi bodo utrpeli "kratkotrajen padec mednarodnega turizma".

Muizzu upa, da bodo manko indijskih turistov nadomestili gostje iz Kitajske, ki jo je pozval, naj okrepi prizadevanja za povečanje števila prihodov kitajskih turistov na Maldive. "Kitajska je bila naš največji turistični trg pred covidom in želim si, da okrepimo napore, da bi znova pridobila ta položaj," je januarja dejal na maldivijskem gospodarskem forumu v kitajski pokrajini Fudžjan.

Kitajci že v raziskave maldivijskega morja

Kitajska je medtem poskrbela za dodatno stopnjevanje napetosti med Malejem in New Delhijem, potem ko je po poročanju Reutersa svojo raziskovalno ladjo poslala proti Maldivom, kjer naj bi preučevala morje v Indijskem oceanu. Čeprav ne gre za vojaško, ampak za znanstveno plovilo, pa so izsledki morskih raziskav vedno koristni tudi v vojaške namene in podobne kitajske raziskovalne ladje je Indija v bližini svoje obale v preteklosti že gledala s sumničavostjo in jih morala tudi poditi iz svoje izključne ekonomske cone.

Kot je za Reuters povedal neimenovani visoki predstavnik indijskih varnostnih struktur, so take ladje koristne za zbiranje podatkov tako za civilne kot vojaške namene, kjer so med drugim koristni za uporabo podmornic.

Na začetku januarja so se v kitajskih medijih pojavila opozorila pred obravnavo ladij za pomorske raziskave kot varnostno grožnjo, potem ko je ameriški inštitut Center za strateške in mednarodne študije v svojem poročilu ocenil, da bi lahko kitajska mornarica pridobljene znanstvene ugotovitve uporabila za napotitev svojih sil. Njene raziskovalne ladje so namreč v lasti in v upravljanju organizacij, ki so povezane s kitajsko vojsko in tudi uporabljajo pristanišča kitajske mornarice.

Nizanje biserov

Indija zato z zaskrbljenostjo gleda, kako Kitajska krepi svojo prisotnost v soseščini z vključevanjem držav v svoje geopolitične pobude in razvija strategijo "nizanja biserov" z vlaganjem v pristanišča ob obalah Indijskega oceana, ki so namenjena predvsem trgovini, a bi lahko služila tudi kot oporišča za ladje kitajske mornarice.

V neposrednih indijskih sosedah je Kitajska že tako močno prisotna s svojimi pristanišči v Pakistanu, Šrilanki in Bangladešu, ki obkrožajo Indijo, kjer so jih nekateri zaradi tega poimenovali "trikotnik smrti", poleg tega pa ima na drugem koncu oceana še v upravljanju pristanišče v Tanzaniji in mornariško oporišče v Džibutiju. S tesnejšimi odnosi in strateškim partnerstvom bi lahko Maldivi postali naslednji kitajski biser v Indijskem oceanu.