Po Razakovih besedah bodo beguncem dostavili tudi humanitarno pomoč.

Približno 7.000 ljudi že več tednov čaka na rešitev, oblasti omenjenih držav pa z njimi igrajo nekakšen morski ping pong. Kljub pozivom Združenih narodov, naj se beguncem pomaga, jih oblasti zgolj za silo oskrbijo z vodo, hrano in gorivom, nato pa jih odvlečejo iz svojih voda na odprto morje. V sredo so sicer indonezijski ribiči rešili okoli 500 šibkih in dehidriranih beguncev kljub pozivu indonezijske vojske, naj ne pomagajo plovilom z begunci do obale, razen če se ne potapljajo ali obtičijo.

Večina beguncev je muslimanov iz ljudstva Rohingja, ki bežijo pred pregonom v Mjanmaru, nekaj pa je tudi prebivalcev Bangladeša, ki naj bi bili ekonomski migranti.

Malezija in Indonezija sta sporočili, da bosta začasno namestili tiste, ki pristanejo na njunem ozemlju, da pa potrebujeta pomoč mednarodne skupnosti pri premestitvi, na kar so se že odzvale ZDA, ki so pripravljene vzeti del beguncev. Najib je prek Twitterja sporočil, da je zagotavljanje pomoči lačnim in bolnim "osnovno človeško sočutje", reševalna akcija po potrebna, da bi z njo preprečili izgubo človeških življenj.

Malezija je tako obrnila ploščo, potem ko je dolgo zavračala pribežnike in jih z ladjami vlekla iz svojih voda.

Prelomno ministrsko srečanje
Zunanji ministri Malezije, Indonezije in Mjanmara, Anifah Aman, Retno Marsudi in U Wunna Maung Lwin, so se medtem sestali v Mjanmaru na kriznih pogovorih o begunski krizi, z mjanmarskimi oblastmi pa naj bi se sestal tudi namestnik ameriškega državnega sekretarja Antony Blinken. Sestanek nekateri označujejo za prvi pravi preboj, saj je Mjanmar do zdaj zanikal odgovornost za krizo in se ni udeležil srednega srečanja zunanjih ministrov, kjer so sklenili dogovor za začasno zatočišče beguncem. "Begunskega problema ne ignoriramo, ne bomo pa sprejeli obtožb, da je Mjanmar vir problema," je za AP povedal Zaw Htay, vodja mjanmarskega predsedniškega urada.

In čeprav je direktor azijsko-pacifiškega odreda organizacije Amnesty International Richard Bennett pozdravil odločitev, da se pomaga pribežnikom, ki dosežejo obale Malezije, pa je poudaril, da to nima prav nobenega učinka za tisoče sestradanih ljudi, ki so še vedno na morju, ali za tiste, ki jim bodo še sledili.

Tajska je sporočila, da bo nehala vleči ladje nazaj na morje, ni pa podpisala dogovora o zatočišču za begunce, saj naj bi se že tako le stežka spopada z več 10.000 begunci iz Mjanmara.

Nekaznovano pobijanje pripadnike ljudstva Rohingje
Mjanmar na Rohingje gleda kot na muslimanske priseljence iz Bangladeša, čeprav že vrsta generacij živi v tej pretežno budistični državi. Mjanmar omejuje gibanje manjšine in njihov vsakdan, budisti pa muslimane nasilno, tudi krvavo preganjajo. Mednarodna skupnost, ki pregon pripadnikov ljudstva Rohingje počasi že označuje za genocid, se ob tem sprašuje, zakaj Aung San Su Či, mjanmarska voditeljica opozicije in nobelova nagrajenka za mir, ob tem stoji križem rok in dejanj ni obsodila.

"Pregon ljudstva Rogingje je v zadnjih dveh letih dosegel točko, ko imajo pripadniki tega ljudstva le dve možnosti - ostati in tvegati pogubo ali pa pobegniti. Trenutna begunska kriza je le ena izmed manifestacij genocida," piše Independent. Pregon muslimanske manjšine je leta 2012 nastopil novo, še bolj uničujočo fazo. V organiziranih pokolih je bilo ubitih več kot 200 pripadnikov ljudstva Rohingja, na stotine njihovih domov uničenih, 120.000 ljudi je zbežalo, okoli 4.250 pa jih živi v mizernem getu v Sittweju. "Mjanmarska država je brez vsakršnega nasprotovanja opozicijske voditeljice Aung San Su Či institucionalizirala diskriminacijo proti ljudstvu Rohingja, dopustila razcvet sovražnega govora, spodbudila islamofobijo in omogočila, da storilci ostajajo nekaznovani," še piše Independent.