Nacionalni odbor za rešitev naroda (CNSP) "se je odločil, da prevzame odgovornost pred ljudmi in zgodovino", je v televizijskem nagovoru sodržavljanom sporočil Ismael Wague, sicer namestnik poveljnika malijskih letalskih sil.

"Nismo željni moči, ampak skrbimo za stabilnost države, kar nam bo omogočilo organizacijo splošnih volitev ... v razumnem roku," je dejal Wague.

Voditelji odbora, poleg tiskovnega predstavnika domnevno še Sadio Camara, Malick Diaw in Modibo Kone, so ljudi po več dneh protestov in stavk pozvali, "naj na zdrav način obnovijo vsakodnevne dejavnosti". Javne uslužbence so za četrtek pozvali nazaj na delo.

Državni udar je medtem povzročil velik padec vrednosti delnic malijskih rudnikov zlata. Delo v rudnikih sicer poteka nemoteno, lastniki trdijo, da so razmere za rudarje varne.

Pozvali so tudi k takojšnji ustavitvi vandalizma in uničevanja javnih poslopij. Zagrozili so s kaznovanjem odgovornih. Sešli so se tudi z vplivnim salafističnim imamom Mahmoudom Dickojem, ki je v preteklih tednih spodbujal množične proteste, poroča Reuters.

Opozicijska koalicija pod vodstvom Dickoja je pozivala k reformam in zavračala predloge Keitaja, da se oblikuje vlada narodne enotnosti.

Slovenska vojaka v Maliju sta dobro

Do preklica so meje in zračni prostor Malija zaprti, uvedena je policijska ura, je za RTV Slovenija povedal uslužbenec mirovne misije Združenih narodov v Maliju Andraž Melanšek.

EU v Maliju od leta 2013 vodi misijo urjenja tamkajšnje vojske, julija pa je napovedala skupne posebne sile v podporo boju države proti džihadistom. V misiji EU-ja delujeta tudi dva slovenska vojaka. Kot je v torek zvečer na Twitterju objavila Slovenska vojska, sta v matični vojaški bazi in se počutita dobro ter da dogajanja v državi niso bila uperjena proti mednarodnim silam.

Nacionalni odbor za rešitev naroda je sicer vojske sosednjih držav, francosko protidžihadistično enoto Barkhame ter mirovno misijo Združenih narodov v EU-ju označil za "partnerje za stabilnost in ponovno vzpostavljanje varnosti".

Predsednik odstopil kmalu po zajetju

Malijski vojaki so predsednika Boubacarja Keitaja zajeli v torek. Nekaj ur zatem je odstopil in v televizijskem nagovoru dejal, da razpušča vlado in parlament. Odstop je sledil le nekaj ur po tem, ko so vojaki zajeli Keitaja in premierja Boubouja Cisseja ter ju odpeljali v vojaško oporišče blizu glavnega mesta Bamako.

"Ne želim, da teče kri, da bi se obdržal na oblasti," je dejal Keita. "Če danes določeni deli naših oboroženih sil želijo, da se to konča z njihovim posredovanjem, ali imam res izbiro?" je vprašal.

Keita je svoj drugi predsedniški mandat osvojil na volitvah leta 2018, a so bili številni prebivalci jezni zaradi razširjene korupcije, slabega vodenja gospodarstva in porasta nasilja v delih države. Številni vojaki so bili po poročanju BBC-ja ob tem jezni zaradi plač in konflikta z džihadisti.

Vojaški upor sta vodila polkovnik Malick Diaw, namestnik poveljnika oporišča Kati, ki so ga zavzeli nezadovoljni vojaki, in general Sadio Camara. Število vojakov, ki so sodelovali v uporu, sicer ni znano. Prav oporišče Kati je bilo tudi prizorišče državnega udara leta 2012, s katerim je oblast v Maliju prevzel Keita.

Potem ko so zavzeli oporišče, ki je od Bamaka oddaljeno okoli 15 kilometrov, so uporniški vojaki odšli v glavno mesto, kjer so jih pričakale navdušene množice, ki so zahtevale Keitajev odstop.

Vojaki so nato zasedli Keitajevo rezidenco in aretirali njega in premierja. Nato so prijeli tudi Keitajevega sina, predsednika skupščine ter zunanjega in finančnega ministra.

Afriška unija suspendirala Mali

Varnostni svet ZN-a je po izrednem zasedanju obsodil državni udar in pozval vojake, naj izpustijo vse uradnike in se vrnejo na delo.

Afriška unija je medtem v tvitu sporočila, da je Mali zaradi udara in zajetja predsednika začasno suspendiran iz skupnosti. Trenutni vodja AU-ja, južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa, je zahteval takojšnjo vrnitev civilne vlade na oblast.

Regionalna organizacija Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS) je sporočila, da so njene članice zaprle svoje meje z Malijem in ustavile finančne tokove v to državo. Mali so tudi izključile iz odločanja v organizaciji. V zadnjih mesecih je bil prav ECOWAS posrednik med Keitajevo vlado in opozicijskimi skupinami.

Francoska vojska Macronu ponudila več možnosti

Zajetje predsednika je takoj obsodila tudi Francija, nekdanja kolonizatorka Malija. Mali je sicer ključna država za francoske sile, ki se borijo proti džihadističnim skupinam v regiji. Francoska vojska naj bi neuradno predsedniku Emmanuelu Macronu ponudila več možnosti ukrepanja.

Udar so obsodile tudi ZDA in vse vojaške ter politične akterje pozvale k vrnitvi z ustavo določene vlade.

Voditelji EU-ja, ki so se sešli na videokonferenci o Belorusiji, so prav tako pozvali k takojšnji izpustitvi vseh zajetih vladnih predstavnikov v Maliju ter k vrnitvi vladavine prava.