Predsednik Sveta je postal stalni predstavnik Maroka v ZN-u v Ženevi Omar Zniber, ki je prejel 30 glasov, medtem ko jih je njegov protikandidat, predstavnik Južne Afrike Mxolisi Nkosi prejel 17.

Kot poroča Al Džazira, je bila Afrika na vrsti, da prevzame predsedovanje omenjenemu Svetu ZN-a, a ker se afriške države niso dogovorile, katera izmed 13 članic Sveta bo prevzela vodenje, so izvedli tajno glasovanje.

Zniber je po zanj uspešnem glasovanju dejal, da je delo Sveta "pomembno in temeljno, promocija ter spoštovanje in zagotavljanje človekovih pravic kot univerzalno priznanih".

Maroko je sporočil, da je izglasovanje odziv mednarodne skupnosti na njegov "konstruktivni pristop in vodenje" na področjih, kot so "medverski dialog, strpnost, boj proti rasnemu sovraštvu, pravica do zdravega in trajnostnega okolja, pravice migrantov in učinki novih tehnologij".

Nkosi je pred glasovanjem za Reuters dejal, da je Maroko "antiteza vsemu, kar Svet zastopa".

Izvolitev Maroka za vodenje Sveta bi po njegovih besedah "raztrgal še zadnje ostanke legitimnosti, ki jih je ta Svet imel".

Maroko pa je Južno Afriko in druge afriške države obtožil spodkopavanja njegovih prizadevanj za prestižno, a večinoma simbolično funkcijo.

Južna Afrika podpira samoodločbo Sahravijcev

Del spora med državama je tudi maroško prisvajanje Zahodne Sahare, glede katere osvobodilno gibanje tamkajšnjega ljudstva Sahravijcev s podporo Alžirije zahteva neodvisnost.

Maroko zanika navedbe o kršitvah človekovih pravic njegovih tamkajšnjih nasprotnikov.

Južna Afrika je denimo lani v Ženevi organizirala dogodek z namenom spodbujanja samoodločbe Sahravijcev. Zahodni, obmorski del Zahodne Sahare, bogat s surovinami, je pod maroško zasedbo od sredine 70. let 20. stoletja, vzhodni, puščavski, pa je osvobojen oziroma pod nadzorom Polisaria. Oba predela Zahodne Sahare ločuje 2700 kilometrov dolg peščeni zid, obdan z minskimi polji.

Maroške in mednarodne nevladne organizacije so redno obsojale zatiranje novinarjev in aktivistov ter kršenje človekovih pravic s pomočjo sojenj zaradi različnih obtožb ali digitalnega nadziranja.

Maroko je obtožen tudi uporabe izraelske programske opreme za vohunjenje Pegaz za vdiranje v telefone novinarjev, aktivistov in politikov, tako maroških kot tujih. Oblasti te očitke zavračajo.

Nevladne organizacije Maroku očitajo tudi diskriminacijo žensk in manjšin.