Dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja je po terorističnih napadih v Parizu, v katerim je umrlo 17 ljudi, nekaj dni preživel v Franciji, kjer se je udeležil tudi shoda za solidarnost. V MMC-jevi spletni klepetalnici je dejal, da je bilo pri poročanju o dogodkih "med čustvenimi odzivi težko ohraniti distanco". "Več tujih novinarjev, ki so bili v zadnjih dneh in med samimi napadi pod velikim pritiskom, je imelo težave, tako CNN, BBC, zaradi nepremišljenih izjav ... Samo poročanje o napadih v Parizu je bilo ... težko rečem, veliko je bilo nepreverjenih informacij, napačnih informacij, ..."

Takšen množični odziv ne le Francozov, ampak tudi vsega sveta, ki se je pokazal z geslom "JeSuisCharlie", po njegovem mestu spodbuja francoska vlada, predvsem z namenom ohranjanja družbenega oziroma socialnega miru. "Tudi sam sem veliko razmišljal o tem, ampak vedno znova pridem do zaključka, da je bil tak pristop francoske vlade in predsednika republike edini vzdržen. Naj pojasnim, gre za državo, ki ima največjo muslimansko in judovsko skupnost v državi, s temi napadi je bila napadena tudi socialna in družbena podlaga francoske sekularnosti, ki je ključna za uspešno sobivanje," je dejal Trošt, ki se mu različne teorije zarote ne zdijo verjetne.

Da bi zaradi napadov veliko pridobila desničarska stranka Nacionalna fronta Marine Le Pen, se Troštu ne zdi verjetno: "Prej bi rekel, da je bazen njene podpore nekako izčrpan. Ne predstavljam si, da bi, četudi bi recimo prišla do drugega kroga predsedniških volitev, na teh zmagala. Mislim, da javnomnenjske ankete ne kažejo sprememb podpore Le Penovi, zrasla pa je podpora Francoisu Hollandu in premieru Manuelu Vallsu." Dodal je, da je Francija potem, ko je Marine Le Pen na evropskih volitvah dosegla tako dober izid, ves čas pod pritiskom razprave o tem, kaj je sprejemljivo in kaj ni, kje so meje svobode govora in konec koncev tudi svobode zavračanja.

Nekaj dni po Parizu je bilo napeto tudi v Bruslju, kjer je tamkajšnja policija v protiteroristični operaciji proti domnevnim džihadistom ubila dva človeka. A Trošt pravi, da na ulicah belgijske prestolnice strahu ni čutiti. "Takole za vsakdanja opravila, za vožnjo do evropskega središča ni nikakršnih sprememb, na ulicah so zdaj tudi vojaki, kar daje občutek, da se nekaj dogaja. Moje mnenje je sicer tako, da vsi ti vojaki, vsa policija na ulicah nimajo kakšnega posebnega učinka, ker se boj proti terorizmu (ali pa bi se moral) odvija daleč od oči javnosti - če potem nekdo na ulici vihti puško in ubija, je to že dejansko poraz obveščevalcev in policije."