Predčasne britanske parlamentarne volitve, prve po lani izglasovanem brexitu, potekajo v senci terorističnih napadov, ki so državo pretresli v zadnjih mesecih, in z njimi povezano varnostno tematiko. Konservativcem premierke Therese May so aprila ob napovedi volitev javnomnenjske raziskave napovedovale gladko zmago, v zadnjih tednih jim je podpora močno upadla, a naj bi vseeno zmagali pred laburisti.

Volišča bodo odprta med 7. in 22. ure po tamkajšnjem času, prvi izidi vzporednih volitev bodo znani kmalu po zaprtju volišč, okoli 23. ure po našem času.

"Če zmaga, bo to zelo bridka zmaga, ker je medla kampanja, ki jo je vodila, razkrila njene hibe kot političarke. Pokazala bo, da je politično taktizirala in da je politične računice postavila pred interes širše družbe. Če zmaga, bo to zelo kalkulirana zmaga, ki ji bo prav zaradi tega prinesla manj političnih točk. Če pa izgubi, bo to popolna polomija konservativcev. David Cameron se bo veselil, ker bo to pomenilo, da v zgodovino ne bo odšel kot največji osmoljenec med britanskimi premierji," ugotavlja Stojan.

Britanska premierka je lani na položaju nasledila Davida Camerona, ki je odstopil, potem ko so britanski volivci na referendumu izglasovali izstop države iz Evropske unije. Aprila letos je Mayeva podala predlog za izvedbo predčasnih volitev, da bi tako utrdila položaj svoje stranke v pogajanjih z Brusljem.

Kot je takrat dejala, Velika Britanija po referendumu o izstopu iz Evropske unije potrebuje zanesljivost, stabilnost in močno vodstvo. Laburistom, Škotski nacionalni stranki in liberalnim demokratom je očitala, da bodo skušali destabilizirati vlado in otežiti sprejetje odločitev, povezanih z brexitom. Nestrinjanje z določenimi stališči glede brexita so sicer izrazili tudi poslanci znotraj njene stranke, ki so napovedali, da bodo glede nekaterih vidikov zakonodaje o brexitu glasovali proti vladnim predlogom.

V zadnjih tednih dvig podpore laburistom
Takrat so javnomnenjske raziskave tudi kazale na gladko zmago konservativcev: konservativce bi volilo od 38 do 46 odstotkov Britancev, laburiste pa od 23 do 29 odstotkov. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah pa se je prednost konservativne stranke močno zmanjšala: torkova raziskava podjetja Opinium je pokazala, da imajo konservativci sedem odstotnih točk prednosti pred laburisti, javnomnenjska raziskava, ki jo je Survation poll izvedel za oddajo Good Morning Britain, pa je pokazala celo zgolj enoodstotno prednost torijcev pred laburisti.

Kako točne so napovedi?
Do napovedi javnomnenjskih raziskav po lanskem brexitu, ko so zmotno napovedovale glasovanje proti izstopu, sicer nasploh ostaja velika skepsa, še bolj pa se je poglobila ob napovedovanju izidov lanske ameriške predsedniške bitke. Na vprašanje o natančnosti javnomnenjskih raziskav sogovornik odgovarja, "da je še premalo preizkušeno, ali je britanskim javnomnenjskim strokovnjakom uspelo izboljšati svoje modele, potem ko so tako pri zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2015 in pri lanskem referendumu o brexitu pogoreli. Vprašanje je, ali bodo ljudje, ki odgovarjajo na ankete, dejansko sploh šli na volišča. Skupina volivcev, kjer je podpora opozicijskim laburistom največja, so mladi, ki pa imajo običajno najnižjo stopnjo volilne udeležbe. Tu je veliko vprašanj, in vse do konca se ne bo vedelo, kakšen bo izid."

Kot ugotavlja Stojan, je bila kampanja konservativne stranke, gledano strateško, polna napak. "Mayjeva je ustvarila dvome o svoji odločnosti, preudarnosti, kar so bile ne nazadnje ključne točke njene politične identitete. Da spomnim, kako je sploh prišlo do njenega vzpona. Bila je dolgoletna notranja ministrica, med drugim je v vseh teh letih je obljubljala, da bo znižala število priseljencev, kar ji ni uspelo. Ko so se njeni politični tekmeci medsebojno onesposobili v razprtijah pred in med kampanjo o brexitu in po njej, se je pokazala oz. ostala kot edina "odrasla". Veliko kredibilnosti je dobila s podobo, da je odločna, da ve, kaj dela in da na koncu sprejme pravo odločitev. Če želite, kot neke vrste nova Margaret Thatcher, a s socialno noto, s posluhom za malega človeka."

Velik problem program, neusklajen s širšo stranko
S tako podobo je šla v volilno kampanjo, med njo pa se je potem ta močno omajala. "Ne samo zaradi tega, ker je sklicala volitve, za katere je prej zatrjevala, da jih ne bo, ampak predvsem zaradi političnega programa. Ta je bil veliko presenečenje tudi za njene podpornike. Zdi se namreč, da ga je pripravljala majhna skupina njenih svetovalcev, brez posvetovanja s širšim vodstvom stranke, kaj šele širše s stranko. Veliko ljudi je presenetila njena rešitev financiranja dolgoročne oskrbe ostarelih, in sicer da bi ostareli sami plačevali oskrbo, tudi s prodajo nepremičnin, če bo to potrebno. To ne le da ni bilo usklajeno širše v stranki, ampak je s tem tudi stopila navzkriž z interesi velike skupine volivcev konservativne stranke."

Corbyn je končno pokazal svojo močno plat
Po sogovornikovem mnenju je bila naslednja velika težava konservativcev ta, da so podcenjevali laburističnega voditelja Jeremyja Corbyna. "Prav ta volilna kampanja je "naredila" Corbyna oz. kopica nerodnosti konservativcev je omogočila Corbynu, da je v tej kampanji končno pokazal svoje prednosti, svoje dobre plati." K temu je precej pripomogla tudi sprememba težišča oz. sprememba stališč glede nekaterih pomembnih političnih vprašanj, pri čemer gre poudariti predvsem "vstop" konservativcev v tradicionalno laburistične teme. Kot pravi, je treba upoštevati, da je bila konservativna stranka tista, ki je v kampanji tradicionalno poudarjala ne samo pomen odločnosti pri brexitu, ampak je bila tudi tista, ki je začela spreminjati dolgoletno tradicijo znotraj konservativne stranke o pomenu zaveze trgu in gospodarstvu, kajti Mayeva se je skušala ograditi od predhodnika Camerona. "Tako je začela poudarjati socialno komponento, da torej nihče ne sme zaostati v državi, spustila se je na področje, kjer imajo tradicionalno največ povedati laburisti."

Poteza premika na sredino se konservativcem ni izšla
Kot pojasnjuje Stojan, je bilo to z vidika politične strategije razumljiv in logičen korak, kajti s tem, ko se je Corbyn pomaknil proti skrajni levici, je na sredini nastala praznina, ki so jo skušali osvojiti konservativci. "Ampak izvedba strategije konservativcev ni bila dobra," ocenjuje Stojan. "Na eni strani Corbyn, ki si od leta 1970 ni premislil glede ničesar, zagovarja vseskozi ista stališča. Ampak v očeh milenijcev, za katere sicer ni jasno, ali bodo šli na volišča, to pomeni tudi načelnost, avtentičnost. Hkrati so to teme, s katerimi se je že dolga desetletja ukvarjal. Nekateri bodo rekli, da ni spremenil svojega razmišljanja, a z vidika kampanje lahko rečemo, da je imel desetletja čas za piljenje svojih argumentov. In ko je Mayeva potisnila kampanjo na teme, kjer je Corbyn zelo vajen o njih razlagati, se je to končalo z velikim dvigom njegove podpore v zadnjih tednih."

Mayeva notranja ministrica v času zmanjševanja števila policistov
Ko so se zgodili teroristični napadi v Franciji leta 2015, je takratnemu francoskemu predsedniku Françoisu Hollandu, ki je bil sicer izjemno nepriljubljen, podpora v tednih po napadih močno narasla. Na vprašanje, kje vidi razlog, da se je zdaj v Veliki Britaniji zgodilo ravno nasprotno, Stojan odgovarja, da gre za splet več okoliščin, med ključnimi pa je to, da se je problematiziranje stališča laburistov do terorizma konservativcem vrnilo kot bumerang. "Ko so skušali napasti Corbyna, so iz naftalina potegnili zgodbo o njegovem srečanju s pripadniki Ire in ga skušali prikazati kot nekoga, ki simpatizira s teroristi, pa se ta strategija ni izšla. Po svoje presenetljivo, saj so podobno neuspešno skušali storiti med volilno kampanjo za londonskega župana, ko so problematizirali, da je Khan nekoč nastopil na istem dogodku s teroristi. A volivci ga niso prepoznali kot nekoga, ki simpatizira s teroristi, ampak nekoga, ki je pripravljen na dialog. Po svoje je torej presenetljivo, da so jo glede na to, da je pri Khanu ta strategija pogorela, znova uporabili. Ob tem so lahko laburisti uspešno udarili nazaj. Zakaj so ti teroristi uspeli, čeprav so bili policiji znani in so iz znanih ekstremističnih okolij? Zato, ker so se pod vodstvom notranje ministrice Mayeve policijske vrste zaradi varčevalnih ukrepov močno skrčile."

Ob tem poudarja tudi pogosto spregledano dejstvo, da so konservativci znotraj svojih vrst še vedno zelo razklani. "Treba je vedeti, da so imeli konservativci "državljansko vojno", ki je razlog, da so Britanci sploh imeli ta nesrečni referendum o brexitu. In še vedno so znotraj stranke velike razlike."

Volilna programa obeh največjih strank
Mayeva se je v kampanji osredotočila na poudarjanje, da bo brexit pripeljal več služb, domov in izboljšanje prometnih povezav. V manifestu, objavljenem 18. maja, je večkrat poudarila, da Velika Britanija potrebuje trdno in stabilno vlado, ki bo lahko z Brusljem sklenila najboljši možni dogovor in ki bo poskrbela za boljši jutri Britancev. V političnem programu so konservativci poudarili pet ključnih izzivov: 1. potrebo po močnejšem gospodarstvu, brez katerega ne bo mogoče zagotoviti varnosti, osebnega napredka, javnih storitev in trajnostnega razvoja skupnosti; 2. brexit – treba je omogočiti čim lažji izstop in z evropskimi partnerji zastaviti novo, trdno partnerstvo, 3. zmanjšanje socialnih razlik, vsak mora imeti možnost, da lahko uresniči svoje načrte in izkoristi svoje talente; 4. starajoča se družba; podobno kot v številnih drugih evropskih državah se tudi britanska družba sooča s starajočo se družbo; v programu je zapisano, da je treba poskrbeti za varnost ljudi v starosti in za vse, ki so bolni in potrebujejo posebno nego, hkrati pa poskrbeti, da mlajše generacije zaradi tega ne bodo oškodovane; 5. hitro spreminjajoča se tehnologija – treba se je prilagajati nenehnemu napredku, toda ne na račun zaščite in pravice do zasebnosti posameznikov.

Med konkretnimi obljubami so okrepitev zdravstvenega proračuna: za mrežo javnega zdravstva bi do leta 2022/23 vsako leto namenili dodatnih 8 milijard funtov, v petih letih bi tudi namenili dodatne štiri milijarde funtov za šole v Angliji, napovedujejo tudi zmanjšanja števila priseljencev, uravnoteženje proračuna do leta 2025 in pokojninsko reformo.

Laburisti: ključni so zdravstvo, sociala, šolstvo
Na drugi strani opozicijski laburisti pod vodstvom Jeremyja Corbyna v ospredje postavljajo socialne teme z zdravstvom na čelu. "24 ur časa imamo, da rešimo NHS (britansko javno zdravstvo), " je dejal Corbyn. "Zgradimo pravičnejšo Veliko Britanijo, v kateri ne bo nihče ostal zadaj. Državo, kjer lahko vsi napredujejo, so varni doma in v službi, ki so dostojno plačani za svoje delo in lahko živijo svoje življenje z dostojanstvom, ki jim pripada," je zapisal v uvodu volilnega programa.

Med glavnimi obljubami stranke so konec varčevanja in povečanja vlaganja v javne storitve, pri pogajanjih glede brexita bi se zavzeli za dogovor, ki bi na prvo mesto postavil gospodarstvo in življenjski standard, podržavili bi vrsto storitev, med njimi železnice, pošto, oskrbo z vodo in elektriko, v obliki svežnja spodbud, težkega 250 milijard funtov, bi vlagali v britansko gospodarstvo in ukinili šolnine na univerzah. Več sredstev bi tudi namenili za varstvo otrok, zaposlili novih 10.000 policistov in 3.000 gasilcev ter do leta 2020 dvignili minimalno urno postavko na 10 funtov, s čimer bi se dvignili prihodki 5,7 milijona prebivalcev, ki zaslužijo manj, kot znaša minimalna plača.

Državno blagajno bi v nasprotju s torijci, ki napovedujejo znižanje davkov, napolnili z dvigom davkov. Povišali bi korporativni davek za podjetja, s čimer bi se v blagajno nateklo dodatnih 19,4 milijarde funtov, ponovno bi 50-odstotno obdavčili tiste, ki zaslužijo več kot 123.000 funtov letno, tiste, ki zaslužijo od 80.000 do 123.000, pa 45-odstotno. S programom boja proti davčnim utajam bi po njihovih načrtih državno blagajno okrepili še s 6,5 milijarde funtov.

In kaj napovedujejo nekatere manjše stranke?
Liberalni demokrati volivcem obljubljajo še en referendum o končnem dogovoru glede brexita, na katerem bi bila tudi možnost, da Velika Britanija ostane v EU-ju. Zavzemajo se tudi za enoodstotno povečanje davka na prihodek, ki bi ga namenili za financiranje zdravstva in socialne oskrbe, ter povečanje sredstev za oskrbo malčkov, šol in kolidžev. Ob tem so v program napisali, da ne bodo stopili v koalicijo ne s konservativci ne z laburisti, temveč bodo ostali v opoziciji.

Škotska nacionalna stranka napoveduje odpravo varčevalnih ukrepov, izvedbo drugega referenduma o škotski neodvisnosti, in sicer na koncu procesa brexita, v ospredje pa postavljajo tudi zaščito Škotske na evropskem enotnem trgu, povečanje sredstev za javno zdravstvo v Angliji na zdajšnjo raven Škotske in dvig minimalne plače na več kot 10 funtov na uro do leta 2021/22.

Protievropski UKIP obljublja konec procesa brexita do leta 2019 brez kakršnih koli finančnih izplačil EU-ju, zmanjšanje števila priseljencev, petletno prepoved prihoda tujih delavcev, ki so brez kvalifikacij oz. imajo malo veščin, za kvalificirane delavce in študente pa bi uvedli vizum, zmanjšanje pomoči za tujino in prepoved zakrivanja obraza v javnosti ter sodišč šeriatskega prava.