T. i. revolucionarni prvomajski shod v Berlinu, ki se ga vsako leto udeleži več tisoč radikalnih levičarjev, je policija letos dopustila, čeprav so prijavo shoda oblasti sprva zavrnile. Shod z 8.000 udeleženci je namreč vodil tudi čez prizorišče tradicionalnega prvomajskega praznovanja, ki velja za mirno protiutež nasilnim demonstracijam. Letos se ga je udeležilo približno 200.000 ljudi.

V glavnem mestu je za nadzor skrbelo 5.400 policistov in več policijskih helikopterjev. Razlog za poostren nadzor je bil tudi strah pred morebitnim terorističnim napadom. Kljub močni navzočnosti policijskih sil so v Kreuzbergu izbruhnili nemiri. Protestniki so v policijo metali steklenice in prižigali pirotehniko. Poškodovanih je bilo več ljudi, policija pa je pridržala 40 protestnikov.

V Halleju demonstrirali skrajni desničarji
Nemiri med več skupinami protestnikov so bili tudi v vzhodnonemškem mestu Halle. Poškodovanih je bilo pet policistov in več protestnikov. V tem mestu je bil namreč načrtovan shod približno 500 desničarskih skrajnežev, tri nasprotujoče skupine protestnikov pa so onemogočile njihov shod. Policija je morala večkrat uporabiti solzivec in gumijevke, saj so tudi tam protestniki metali steklenice in prižigali pirotehniko.

Skrajnodesničarski protestniki pa so ob strogem varovanju policije še naprej protestirali pred glavno železniško postajo v Halleju. Nekaj skrajnih desničarjev naj bi pozneje sodelovalo v nasilnem protestnem shodu v mestu Apolda, približno 50 kilometrov južneje od Halleja, je sporočila policija. Kot so dodali, je približno od 100 do 150 protestnikov v Apoldi stopilo z vlaka in začelo demonstracije, ki so vodile vse do mestnega središča, kjer so policijo obmetavali s kamenjem in pirotehniko. Policija je zaradi nemira pridržala približno 100 ljudi.

Večji shod je potekal tudi v pristaniškem mestu Hamburg, kjer je približno 2.500 radikalnih levičarjev mirno protestiralo. Zaradi izkušenj iz preteklih let pa se je policija na shode pripravila z vodnim topom in več helikopterji, s katerim so protestnike nadzorovali tudi iz zraka.

V ZDA podpora delavskim pravicam in priseljencem
V ponedeljek so po ZDA potekali množični pohodi in demonstracije, na katerih so udeleženci izražali podporo delavskim pravicam in priseljencem ter izražali nasprotovanje predsedniku Donaldu Trumpu.

V ZDA prvi maj ni uradni praznik dela, saj tega praznujejo prvi ponedeljek v septembru. Trump je 1. maj uradno razglasil za praznik prava, kar je leta 1958 prvi storil predsednik Dwight Eisenhower, neuradno pa za praznik zvestobe. Delavskih pravic tokrat ni zagovarjal, čeprav je to rad počel med kampanjo in tudi po zmagi na volitvah.

V Washingtonu se je nekaj tisoč ljudi odpravilo od kongresne palače proti Beli hiši in pred njo med drugim zahtevalo Trumpov odstop. Šlo je za raznovrstne leve skupine, organizacije, stranke in posameznike, ki so skandirali proti kapitalizmu, Trumpu, za pravice priseljencev, žensk in homoseksualcev ter izražali podporo neodvisnemu senatorju iz Vermonta Bernardu Sandersu, enemu izmed kandidatov za predsedniškega kandidata Demokratske stranke.

V New Yorku so protesti potekali po različnih delih mesta in se sklenili v parku Foley na jugu Manhattna sredi sodnih palač. Oglasili so se tudi člani desničarskih organizacij in podporniki Trumpa, za nadzor pa so skrbeli številni policisti.

Nekaj izgredov tudi v ZDA
Na zahodni obali ZDA je izbruhnilo nekaj izgredov, med drugim v Portlandu, kjer so protestniki policijo obmetavali s kamni in dimnimi bombami, zaradi česar je bil pohod prekinjen, najmanj trije ljudje pa so bili prijeti. V Oaklandu pa je policija aretirala ljudi, ki so okrog upravne zgradbe naredili človeško verigo v protest proti aretacijam nezakonitih priseljencev. Protesti so potekali tudi v Chicagu, Los Angelesu, Miamiju, Bostonu, Seattlu, Milwaukeeju, Filadelfiji, Pittsburghu in drugje po ZDA.